Rutte: Trump je edini, ki lahko prekine zastoj glede Ukrajine

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je po današnjem zasedanju zunanjih ministrov zavezništva v Bruslju opozoril na vse bolj nepremišljeno rusko vedenje, vključno s kršitvami zračnega prostora in kibernetskimi napadi. Opozoril je na "resnične in trajne nevarnosti", s katerimi se Evropa sooča zaradi Rusije ter dejal, da zaradi "vse bolj nepremišljenega vedenja" Rusije Nato potrebuje "neomajno budnost".

Poudaril je, da morajo zavezniki zaradi tega storiti več, zato so ministri na srečanju razpravljali o načrtih, da bi v obrambne izdatke vložili pet odstotkov BDP, saj je po njegovih navedbah potrebno braniti vsak centimeter ozemlja, poroča britanski BBC.

Rutte je prepričan, da je na celem svetu ameriški predsednik Donald Trump edina oseba, ki je sposobna prekiniti zastoj, ko se gre za vojno v Ukrajini.

"Na Rusijo moramo še naprej pritiskati," je nadaljeval. Med pritiske spada nadaljnji dotok orožja v Ukrajino in gospodarski pritisk, da bi ruski predsednik Vladimir Putin po Ruttejevih navedbah razumel, da ni izhoda in bo moral sklepati kompromise.

Poudaril je, da le še "peščica držav" ni zavezana k pobudi PURL, prek katere evropske zaveznice in Kanada financirajo dobave ameriškega orožja in streliva Ukrajini, medtem ko sta dve tretjini zaveznic že podpisali pogodbo.

"Delitev bremena je zdaj na veliko boljšem mestu," je dejal in dodal, da lahko Nato s tem Ukrajini zagotovi "stalen dotok orožja", s tem pa se ustvarja pritisk na Rusijo. Izpostavil je tudi ukrajinsko odpornost in dejal, da podpora Nata na terenu in v zraku pomaga Ukrajini držati frontno linijo.

"Putin verjame, da nas lahko preživi, vendar ne gremo nikamor. (...) Nihče si ne želi miru bolj kot Ukrajina," je še dejal in ponovno poudaril pripravljenost članic Nata, da bodo storili vse, kar je potrebno, da zaščitijo in zavarujejo svoje ozemlje in ljudi.

Izrazil je tudi zaupanje v predlog Evropske unije, da se za pomoč Ukrajini uporabijo zamrznjena ruska sredstva, potem ko je Evropska komisija danes predstavila predloge za financiranje 90 milijard evrov vrednega posojila.

Evropska komisija je danes predstavila predloge pravne podlage za dve možni rešitvi za financiranje 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini, s katerim bi podprli njene proračunske in vojaške potrebe. Ena predvideva uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, druga pa skupno zadolževanje EU na kapitalskih trgih.

Kot je ob predstavitvi predlogov pojasnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, bo Ukrajina po ocenah Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v letih 2026 in 2027 za delovanje države in osnovnih storitev ter nadaljevanje boja proti ruski agresiji potrebovala 135 milijard evrov. Komisija danes predlaga, da bi EU pokrila dve tretjini teh potreb oziroma 90 milijard evrov.

Prva možna rešitev, ki bi potrebovala soglasno podporo držav članic EU, po besedah von der Leyen predvideva zadolževanje unije na kapitalskih trgih, pri čemer bi za poroštva uporabili evropski proračun.

Druga možna rešitev pa predvideva uporabo ruskega premoženja, zadržanega v okviru sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino. Evropska komisija bi si pri vseh finančnih institucijah v članicah EU, ki hranijo rusko premoženje, izposodila denarna sredstva, v katera so se oziroma se še bodo pretvorile dospele ruske obveznice. Ta predlog, v skladu s katerim bi Ukrajina posojilo odplačala, šele ko bi ji Rusija povrnila vojno škodo, bi potreboval podporo kvalificirane večine držav članic v Svetu EU, je pojasnila von der Leyen.

Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je pojasnil, da je na evropskih finančnih institucijah, vključno s komercialnimi bankami, za 210 milijard evrov denarnih sredstev. Od tega nameravajo v prihodnjih dveh letih za podporo Ukrajini nameniti po 45 milijard evrov letno. Za pozneje bo na razpolago še 75 milijard evrov, saj morajo 45 milijard evrov pustiti za odplačilo obstoječega posojila Ukrajini v okviru skupine G7.

Glede skrbi Belgije, kjer je shranjenega večina zamrznjenega ruskega premoženja, je poudarila, da so jim "zelo pozorno prisluhnili in skoraj vse tudi upoštevali v pripravi predlogov". "Vključujejo zelo močne varovalke, da bi zaščitili države članice in kar se da zmanjšali tveganja," je dejala.

Po pojasnilih Dombrovskisa bi morale države članice zagotoviti poroštva za posojilo, ki bi jih uporabili le, če bi morale finančne institucije Rusiji vrniti sredstva. "Tveganje, da bi se to zgodilo, je sicer zelo majhno," je povedal.

Po navedbah neimenovanih uradnikov komisije bi morale članice za leti 2026 in 2027 zagotoviti za 105 milijard evrov poroštev, od leta 2028 pa bi jih zagotavljali iz rezerve proračuna EU. To bi bilo sicer ob dopolnitvi trenutnega dolgoročnega proračuna EU, ki jo je danes predlagala komisija, možno že v prihodnjih dveh letih.

Kot je še dejal komisar, predlogi vključujejo tudi varovalke za zaščito evropskega zasebnega premoženja pred ukrepi Moskve v Rusiji in njenih partnerskih državah.

Predsednica komisije se sicer na današnji novinarski konferenci ni strinjala z belgijskim premierjem Bartom De Weverjem, da bi lahko uporaba zamrznjenega ruskega premoženja ogrozila prizadevanja za mir v Ukrajini, ki so v zadnjih tednih znova dobila zagon. Meni, da bi lahko to celo pozitivno vplivalo na pogovore.

"Sporočilo Rusiji je, da reparacijsko posojilo ali zadolževanje EU – ena od obeh možnosti – povečuje ceno vojne zanjo in jo vabi za pogajalsko mizo, da bi končno našli mir," je povedala predsednica komisije.

Dve možni rešitvi financiranja podpore Ukrajini, ki ju je mogoče po neuradnih informacijah tudi kombinirati, je Bruselj predstavil dva tedna pred vrhom voditeljev držav članic unije. Ti bodo skušali doseči dogovor o načinu financiranja.

"Naših skrbi ne jemljejo dovolj resno. Predlogi, ki jih bo danes predstavila komisija, jih ne naslavljajo v zadovoljivi meri," je pred predstavitvijo predloga pravne podlage za posojilo povedal belgijski zunanji minister Maxime Prevot. "Zahtevamo, da so tveganja, ki bi jim bila Belgija zaradi te sheme izpostavljena, povsem pokrita," je dodal.

Po mnenju belgijskih oblasti je možnost financiranja nadaljnje podpore Ukrajini z uporabo zamrznjenega premoženja, ki je večinoma shranjeno v Belgiji, najslabša med vsemi. Označil jo je za tvegano, saj tega ni še nihče nikoli storil. Po Prevotovih besedah bi raje videli, da bi se EU zadolžila na kapitalskih trgih in denar posredovala Kijevu.

Belgijski premier Bart De Wever je pretekli teden med drugim v pismu predsednici komisije Ursuli von der Leyen zapisal, da bi to lahko ogrozilo prizadevanja za mir v Ukrajini, ki so v zadnjih tednih znova dobila zagon.

Srečanja zunanjih ministrov članic zavezništva se je udeležila tudi slovenska ministrica Tanja Fajon. Kot je povedala, je visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas zunanje ministre Nata in Ukrajine obvestila o tem, da je komisija sprejela predloga dveh možnih rešitev za financiranje nadaljnje podpore Kijevu, pri čemer ni predstavila podrobnosti. Tako zunanja ministrica predlogov ni mogla podrobneje komentirati.

"Z vidika Slovenije je stališče, da si seveda želimo priti do dogovora do konca tega leta," je povedala in dodala, da bodo o tem čez dva tedna odločali voditelji članic unije, še pred tem pa bodo razpravo opravili tudi zunanji ministri EU.

Glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja, ki je ena od dveh danes predstavljenih rešitev za financiranje nadaljnje podpore EU Ukrajini, je poudarila pomen jasne pravne podlage in jasne ocene fiskalnih učinkov na države članice unije. Izrazila je upanje, da bodo predlogi komisije to zagotovili. Po besedah ministrice obstaja zavedanje, da je treba pomagati Ukrajini, pri čemer pa je treba imeti razumevanje tudi za pomisleke Belgije, kjer je shranjenega največ ruskega premoženja.

Fajonova je zagotovila, da bo Slovenija Kijev še naprej podpirala. Na vprašanje, ali bo država dodatno prispevala v Natovo pobudo PURL, prek katere evropske zaveznice in Kanada financirajo dobave ameriške vojaške opreme Kijevu, je medtem odgovorila, da trenutno o tem ni govora. Slovenija je sicer doslej v pobudo prispevala 45 milijonov evrov.

Ukrajinski zunanji Andrij Sibiha je ministrske kolege iz članic Nata seznanil tudi s potekom pogovorov o končanju ruske agresije na Ukrajino, pri čemer po besedah Fajonove še ni imel zadnjih informacij o torkovih pogovorih predstavnikov ameriške administracije z ruskim predsednikom v Moskvi. "Ocenil je, da so na dobri poti oziroma najbližje temu, da bi lahko naredili kak korak naprej do miru," je o razpravi s Sibiho povedala ministrica.

Pogajanja med Rusijo in ZDA o mirovnem sporazumu za vojno v Ukrajini so se končala brez preboja, je za ruske medije, ki jih povzema ameriški CNN, povedal ruski svetovalec za zunanjo politiko Jurij Ušakov. Dejal je, da so bila sicer pogajanja "zelo koristna, konstruktivna in zelo vsebinska", a da kompromisa niso uspeli najti.

Na peturnem srečanju ameriškega posebnega odposlanca Steva Witkoffa in zeta ameriškega predsednika Jareda Kushnerja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom je ameriška stran predstavila predloge za sprejetje mirovnega sporazuma. "Nekateri so bili videti bolj ali manj sprejemljivi, vendar se je treba o njih še pogovoriti. Spet drugi nam ne ustrezajo," je o slednjem dejal Ušakov, ki je bil poleg posebnega ruskega odposlanca Kirila Dmitrijeva prisoten na pogovorih s Putinom.

Med drugim so po njegovih besedah razpravljali o teritorialnih vprašanjih, "brez katerih ne vidimo rešitve krize". Kot je dodal, srečanje med Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ni bilo načrtovano, bi pa bilo to odvisno od "napredka, ki ga bomo morda dosegli".

Sodelovanje Ukrajine v zavezništvu Nata je bilo eno "ključnih vprašanj, o katerem smo razpravljali", je pozneje pojasnil Ušakov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem je navedel, da so na napredek in naravo pogajanj vplivali tudi uspehi ruske vojske na bojišču v Ukrajini v zadnjih tednih. S tem se je po njegovih navedbah okrepil pogajalski položaj Rusije z ZDA o morebitnem koncu vojaške ofenzive v Ukrajini.

"Naši ruski vojaki so s svojimi vojaškimi podvigi pripomogli k temu, da so ocene naših tujih partnerjev glede poti do mirovne rešitve ustreznejše," je dodal.

Oglasil se je tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ki je dejal, da so trditve, da je Putin zavrni ameriški predlog za mir, napačne. "Včeraj je prvič prišlo do neposredne izmenjave mnenj. Nekaj je bilo sprejeto, nekaj je bilo označeno kot nesprejemljivo. To je normalen delovni proces in iskanje kompromisa," je dejal.

Ameriška prizadevanja za konec ruske agresije na Ukrajino so bila tudi osrednja tema današnjega zasedanja zunanjih ministrov zveze Nato, ki se v okviru Sveta Nato-Ukrajina sestajajo z ukrajinskim kolegom Andrijem Sibiho in visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas.

Ameriška stran o pogajanjih še ni javno spregovorila, vendar pa so ZDA pred srečanjem izrazile optimizem glede dosega dogovora. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da pričakuje, da bo takoj po pogovorih s Putinom komuniciral z ameriško pogajalsko ekipo.

Ukrajinski voditelj je dejal, da bo poslana delegacija na višji ravni, če bodo sporočila Američanov nakazovala priložnost za "globalne, a hitre odločitve".

Kasneje je po poročanju BBC-ja sporočil, da se bo njegova delegacija po srečanju zunanjih ministrov v Bruslju pripravila na srečanje s Trumpovimi odposlanci v ZDA. Delegacijo sestavljata minister za nacionalno varnost Rustem Umerov in načelnik generalštaba oboroženih sil Andrii Hnatov. "Kot vedno bo Ukrajina konstruktivno sodelovala pri iskanju resničnega miru," je zapisal na družbenih omrežjih.

Na dopoldanskem delu so razpravljali o izpolnjevanju zavez z junijskega vrha voditeljev v Haagu, ko so se zavezali, da bodo članice obrambne izdatke do leta 2035 zvišale na pet odstotkov bruto domačega proizvoda. Obenem bodo začeli priprave na naslednji vrh, ki bo julija 2026 v Ankari v Turčiji.

Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je v torek še pred začetkom pogovorov v ruski prestolnici na novinarski konferenci v Bruslju izrazil prepričanje, da bi lahko prizadevanja Washingtona za končanje vojne v Ukrajini sčasoma prinesla mir. Poudaril je, da bo v odločanje o zadevah, povezanih z Natom, vključeno tudi zavezništvo.

Rutte meni, da je najboljši način za pritisk na Rusijo zagotoviti, da se orožje še naprej steka v Ukrajino, in da Rusija začuti posledice gospodarskih sankcij.

Nemško zunanje ministrstvo je na omrežju X objavilo, da v Berlinu pozdravljajo vse pogovore, namenjene končanju ruske agresije v Ukrajini, a da se jim trenutno ne zdi, da bi si Rusija prizadevala rešitev konflikta najti za pogajalsko mizo. "Trenutno ne vidimo nobenih znakov, da bi Rusija prešla v pogajalski način," so zapisali.

Da je pravičen mir malo verjeten, čeprav si evropske zaveznice prizadevajo za ohranitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine, je v današnjem pogovoru za finsko televizijo MTV3 menil tudi predsednik Finske Alexander Stubb.

"Realnost je, da se moramo tudi mi Finci pripraviti na trenutek, ko bo mir dosežen, in da je malo verjetno, da bodo izpolnjeni vsi pogoji za pravičen mir," je dejal.

Po njegovih besedah je realnost tudi taka, da si ZDA želijo od miru v Ukrajini imeti gospodarsko korist, denimo od rudnih nahajališč. "In morda je rešitev v zvezi s temi regijami na nek način povezana tudi s trgovino," je še menil Stubb.

Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Meyer je medtem danes komentiral torkovo izjavo ruskega predsednika Vladimirja Putina, da si Rusija ne želi vojne z Evropo, a da je v primeru, ko bi jo začela stara celina, nanjo pripravljena. Po njegovih besedah za Nemčijo ta "agresivna retorika" ni nič novega, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Da si Moskva konflikta ne želi rešiti s pogajanji, menijo tudi v Londonu. Predstavnik britanske vlade je ob tem Putinovo izjavo o vojni označil za že znano "blebetanje Kremlja". Navedbe, da si vojno želi Evropa, so po njegovih besedah tako nevarne kot napačne. Zdravstveni minister Wes Streeting je besede ruskega predsednika označil za že znano "rožljanje z orožjem", zunanja ministrica Yvette Cooper pa je Putina pozvala, naj preneha tako z grožnjami kot prelivanjem krvi.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto meni drugače. Pred današnjim zasedanjem zunanjih ministrov Nata je namreč dejal, da si del Evrope, ki je usklajen z Brusljem, želi vojno z Rusijo, in da si bodo ti "fanatični zagovorniki vojne" še naprej prizadevali, da to dosežejo, navaja madžarska tiskovna agencija MTI.