Ruske sile so Herson zasedle v začetku marca, le teden dni po začetku invazije na Ukrajino. To je bilo prvo večje mesto, ki je padlo. Pred invazijo je imelo 290.000 prebivalcev, toda po besedah nekdanjega župana je od takrat iz mesta pobegnilo okoli 40 odstotkov prebivalcev.
Ukrajinska stran pravi, da na širšem območju Hersona sicer dosega vojaške uspehe, vendar pa imajo nove, Moskvi naklonjene oblasti že načrt, kako se priključiti veliki sosedi.
Kremelj je po poročanju BBC odgovoril, da bi morali domačini sami odločati o svoji usodi. To nakazuje podporo stališču, pred katerim so že svarile ukrajinske oblasti – da namerava Rusija izvesti referendum, ki pa bo po mnenju ukrajinske strani nezakonit in "navidezen". Skratka, ruska stran naj bi tako dosegla, da bo vsaj navzven videti, da je priključitev Rusiji želja prebivalcev. Da v Rusiji sploh ne dvomijo o rezultatih referenduma, naj bi sicer nakazovalo tudi to, da naj bi Rusija na zasedenih območjih že vpeljala svojo valuto in vrsto storitev.
Dostop do ukrajinskih televizijskih kanalov je blokiran, ukrajinski ponudniki internetnih storitev pa zamenjani z ruskimi. Prebivalce Hersona so pozvali, naj poslušajo proruske radijske postaje. Ukrajina pravi, da je cilj Rusije "iz lažne propagande narediti nesporen vir informacij".
Nova regionalna vlada torej tudi postopno ukinja ukrajinsko valuto. Štirimesečni prehod se je začel 1. maja, ko so oblasti prepovedale dostavo ukrajinskega denarja bankam. Prebivalci Hersona so za BBC News povedali, da so vojaške oblasti ljudem začele izplačevati pokojnine v rubljih. Toda mnogi poskušajo najti majhne stvari, s katerimi kljubujejo ruskim silam, vključno z zamenjavo rubljev, ki jih prejmejo, nazaj v ukrajinsko valuto.
Herson je sicer za Rusijo ključen, če namerava zavzeti južno Ukrajino in vzpostaviti kopenski most do Krima.
"Srednjeveški geto" in Elon Musk
Medtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na videokonferenci s francoskimi študenti dejal, da se namerava še naprej boriti, in dodal, da se bo vojna končala, ko jim bo Rusija vrnila pravico do življenja.
Že tako hude razmere v obleganem južnem pristaniškem mestu Mariupol pa se še slabšajo. Ukrajinski uradniki pravijo, da so ruski napadi mesto spremenili v "srednjeveški geto".
Razmere so tako hude, da je poveljnik ukrajinske mornarice, ki se z drugimi borci skriva v jeklarni Azovstal, osebno pozval Elona Muska, naj jim pomaga varno zapustiti mesto.
Sergij Volina je v objavi na Twitterju zapisal: "Ljudje pravijo, da prihajate z drugega planeta, da bi ljudi naučili verjeti v nemogoče. Najina planeta sta drug ob drugem, saj živim tam, kjer je skoraj nemogoče preživeti. Pomagajte nam priti iz Azovstala v posredniško državo. Kdo bo, če ne vi? Dajte mi namig."
Musk se na poziv še ni odzval. Vsi dozdajšnji poskusi evakuacije ukrajinskih borcev, med katerimi je veliko hudo poškodovanih, so bili neuspešni. Je pa lahko Azovstal v zadnjih dneh zapustilo več civilistov.
Sumili so jih podpiranja ukrajinskih sil
Združeni narodi pa preverjajo obtožbe o kršitvah človekovih pravic, ki naj bi jih ruska vojska zagrešila med invazijo v Ukrajini. Številne kršitve bi namreč lahko predstavljale vojne zločine, je danes na izrednem zasedanju Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi dejala visoka komisarka za človekove pravice Michelle Bachelet.
Komisarka je navedla tudi, da so v zadnjih tednih na območjih okrog Kijeva odkrili okrog 1000 trupel. "Razsežnost nezakonitih pobojev je šokantna, vključno z znaki usmrtitev na območjih severno od Kijeva," je dejala po poročanju britanskega BBC. Pričakuje, da bodo številke glede tovrstnih pobojev z odkrivanjem novih dokazov samo še naraščale.
"Ti poboji civilistov se pogosto zdijo namerni, izvedli naj bi jih ostrostrelci in vojaki. Civilisti so bili ubiti med prečkanjem ceste ali odhodom iz zatočišča, da bi odšli po hrano in vodo. Drugi so bili ubiti, ko so bežali v svojih vozilih. Neoboroženi lokalni moški so bili ubiti, ker so jih ruski vojaki sumili podpiranja ukrajinskih sil, nekatere so pred smrtjo tudi mučili," je povedala Bacheletova.
Svet ZN za človekove pravice se sicer danes sestaja na izrednem zasedanju, posvečenem kršitvam človekovih pravic, ki naj bi jih v Ukrajini zagrešila Rusija. K sklicu zasedanja je pozvala Ukrajina, podprlo pa ga je več kot 50 držav. Rusija se srečanja ni udeležila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Namestnica ukrajinskega zunanjega ministra Emine Džaparova je na zasedanju rusko vojno obsodila kot "popolno grozo" in "čisto zlo". Rusija po njenih besedah v Ukrajini izvršuje "najbolj grozljive kršitve človekovih pravic na evropski celini v več desetletjih".
Resolucija poziva k preiskavi domnevnih zločinov ruskih sil
Na zasedanju je 47 držav članic s 33 glasovi za in 2 proti izglasovalo resolucijo, ki jo je predlagala Ukrajina. Resolucija poziva k preiskavi domnevnih zločinov ruskih sil v regijah Kijeva, Černigova in Sumija.
Deklarirani cilj preiskave bi bil doseči to, da odgovorni za zločine tudi odgovarjajo. Proti resoluciji sta glasovali Kitajska in Eritreja, 12 držav pa se je vzdržalo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Svet ZN je Rusijo ob tem pozval tudi, naj humanitarnim delavcem dovoli dostop do ljudi, ki so bili odpeljani iz Ukrajine v Rusijo. Ruske sile se od začetka vojne namreč soočajo z obtožbami, da so več županov, lokalnih upravnikov in državljanov proti njihovi volji prepeljali čez mejo.
Namestnik izvršne direktorice Unicefa Omar Abdi je na zasedanju Varnostnega sveta ZN o Ukrajini dejal, da je bilo tam potrjeno ubitih skoraj sto otrok, vendar je dejanska številka verjetno še višja. Rusija se je ponovno soočala z zahtevami mednarodne skupnosti, naj konča vojno, njen predstavnik pa je krivdo valil na Ukrajino in Zahod.
