Po podatkih ruske centralne banke naj bi prebivalci Rusije s svojih bančnih računov julija dvignili dobrih 605,6 milijarde rubljev (okoli 6,18 milijarde evrov), v prvih dveh tednih v avgustu pa naj bi državljani dvignili še 286,4 milijarde rubljev (dobrih 2,9 milijarde evrov), poroča The Independent.
Izvršni direktor državne Sberbank Taras Skvortsov je opozoril, da bi bil lahko skupni beg kapitala letos kar dvakrat večji kot v prvih mesecih ruske invazije leta 2022. Zaradi milijardnih dvigov pa so se ruske banke znašle v hudi likvidnostni krizi. Nič ne pomaga niti to, da se že sicer soočajo s težavami zaradi direktiv Kremlja, ki jih silijo k odobritvi enostavnih kreditov za vojaške dobavitelje.
'Bolje denar pod blazinami kot prazni računi'
Dodatne skrbi so povzročili tudi ukrajinski napadi na rusko infrastrukturo, kot so skladišča Wildberries ter ruska rafinerija, ki je povzročila krizo z gorivom. Številni odmevni zasegi premoženja elitam pa so spodbudili prepričanje, da ni varen nihče.
"Droni letijo. Stvari gorijo. Živčnost narašča," je za Washington Post stanje opisal Skvortsov ter ob tem dodal, da se vrača potreba po hranjenju denarja pod blazinami, ne pa v bankah, ki ga morda nikoli ne bodo vrnile. Podobno opažajo tudi nekateri drugi analitiki, ki menijo, da ljudi skrbi, da bi lahko Kremelj za financiranje vojne v Ukrajini posegel po zasebnih prihrankih svojih državljanov na bankah.
Takšne skrbi pa ne pestijo zgolj fizičnih oseb, temveč tudi velike korporacije, ki skušajo zdaj mrzlično zaščititi svoja sredstva. Svoj kapital tako usmerjajo prek borznoposredniških računov v Kazahstanu, Kirgizistanu in Armeniji, da bi na ta način dosegle svetovne trge.
Trpijo tudi državne finance
Ostre kritike, da Rusija "ne more zmagati" v dolgotrajni izčrpavajoči vojni proti Ukrajini, ki jo podpira Zahod, so medtem že odnesle glavnega ekonomista državne banke VEB Andreja Klepača. "Uživamo v iluziji, da se bo v Ukrajini vse sesulo. Ni se in se ne bo. Medtem pa stroški, ki jih nosimo, naraščajo," so bile njegove kritike, po katerih je bil odpuščen.
Praznjenje bančnih računov se medtem že občuti na državnih financah. Finančno ministrstvo je moralo zaradi primanjkljaja v bankah odpovedati ključne dražbe obveznic, namenjene kritju proračunskega primanjkljaja, ki je že presegel
Odliv je neposredno škodoval državnim financam. Ker bankam primanjkuje denarja, je bilo ministrstvo za finance prisiljeno odpovedati ključne dražbe obveznic, namenjene kritju proračunskega primanjkljaja.
