Ukrajina

Ključna ovira na poti do miru v velikosti Hrvaške

Kijev, Moskva, 24. 01. 2026 15.29 pred 30 dnevi 3 min branja 0

Krvavi spopadi na vzhodu Ukrajine se nadaljujejo

Kot največja ovira na poti do trajnega miru v Ukrajini se izpostavljajo ozemeljska vprašanja. V ospredju je območje Donbasa na vzhodu, ki je večinoma pod ruskim nadzorom. Moskva, ki ofenzivo predstavlja tudi kot operacijo za zaščito rusko govorečega prebivalstva na vzhodu Ukrajine, si v okviru iskanja dogovora prizadeva za popoln nadzor nad njim. Donbas sicer meri okoli 53.000 kvadratnih kilometrov, kar je približno toliko kot Hrvaška.

Donbas, ki združuje regiji Doneck in Lugansk, je bil že v času Sovjetske zveze pomembno industrijsko središče, bogato z nahajališči premoga in drugih surovin, kamor so se v iskanju dela selili ljudje iz vse Sovjetske zveze, predvsem iz Rusije.

Simbol proruskih upornikov nad  ukrajinskim grbom
Simbol proruskih upornikov nad ukrajinskim grbom
FOTO: AP

Še pred letom 2014, ko so proruski separatisti del regij Doneck in Lugansk razglasili za neodvisni republiki, je večina prebivalstva Donbasa govorila rusko. Medtem ko je zahodni del Ukrajine skušal krepiti vezi z Evropsko unijo, pa je vzhodna Ukrajina ohranjala tesne vezi z Moskvo, poroča Guardian.

Proruski separatisti v Donbasu
Proruski separatisti v Donbasu
FOTO: AP

V času protestov na trgu Majdan, ki so izbruhnili konec leta 2013, ker takratni predsednik Ukrajine Viktor Janukovič ni izpolnil obljube in podpisal pridružitveni sporazum med Ukrajino in EU, je bilo prav ponekod na vzhodu Ukrajine močno nasprotovanje temu, da bi se država bolj usmerila proti Zahodu.

Ukrajinski vojaki v Donbasu
Ukrajinski vojaki v Donbasu
FOTO: AP

Kmalu za tem so izbruhnili oboroženi spopadi med ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti, Rusija pa si je leta 2014 priključila ukrajinski polotok Krim. Kljub sporazumoma iz Minska iz let 2014 in 2015, katerih cilj je bil končati spopade na vzhodu Ukrajine, so se ti nadaljevali, v konfliktu pa je bilo ubitih več tisoč ljudi.

Pred letom 2014 je bil Donbas tudi gospodarsko središče Ukrajine, kjer so se nahajala največja industrijska podjetja v državi. Po nekaterih ocenah je območje tedaj prispevalo približno 15,7 odstotka ukrajinskega BDP, poroča portal Euronews.

Rusija je 21. februarja 2022, le tri dni pred začetkom invazije na Ukrajino, priznala samooklicani ljudski republiki Doneck in Lugansk. Kmalu po invaziji pa si je po mednarodno nepriznanih referendumih nezakonito priključila štiri delno zasedene regije na vzhodu in jugu Ukrajine - Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson.

Kljub intenzivnim diplomatskim prizadevanjem za končanje vojne v Ukrajini, ki so se v zadnjih tednih okrepila, sprti strani še nista dosegli rešitve za dosego trajnega miru. Najbolj problematična ostajajo ozemeljska vprašanja, zlasti nadzor nad Donbasom.

Rusija, ki trenutno zaseda okoli 20 odstotkov Ukrajine, si namreč prizadeva, da bi v okviru dogovora o končanju vojne dobila popoln nadzor nad Donbasom. Kijev po drugi strani opozarja, da bi morebitna prepustitev ukrajinskega ozemlja Rusiji lahko samo še povečala apetite Moskve.

Ruska vojska trenutno nadzira približno 90 odstotkov Donbasa, pa tudi Krim in dele regij Zaporožje, Herson, Harkov, Sumi in Dnipropetrovsk, poroča britanski BBC.

Krvavi spopadi na vzhodu Ukrajine se nadaljujejo
Krvavi spopadi na vzhodu Ukrajine se nadaljujejo
FOTO: Shutterstock

Moskva postopoma napreduje v Donecku in Lugansku, po oceni Inštituta za vojne študije (ISW) pa bi njene sile potrebovale do avgusta 2027, da bi osvojile preostali del Donecka. Analitiki ISW sicer navajajo tudi, da je Rusija lani zavzela približno 4700 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja.

ISSN 15813711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 1543