Guterres pretresen po obisku Buče, ob srečanju v Kijevu odjeknile eksplozije

Ravno v času obiska prvega moža Združenih narodov Antonia Guterresa v Kijevu sta v središču mesta odjeknili dve eksploziji, za kateri je kijevski mestni svet že obtožil Rusijo. Podatkov o žrtvah zaenkrat ni. Tesni sodelavec vodje Združenih narodov je sicer sporočil, da je Guterreseva delegacija na varnem.

Kot poročajo tuji mediji, ob obisku Guterresa poteka intenzivna razprava o evakuaciji ljudi iz Mariupola. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil prepričanje, da je deblokada oblegane jeklarne Azovstal, še zadnje območje pod ukrajinskim nadzorom v tem pristaniškem mestu, še mogoča. Po navedbah ukrajinskih oblasti je jeklarna v minulih dneh redna tarča napadov ruske vojske, kar pa v Moskvi zanikajo.

Zelenski je pozval tudi k obsežnejši humanitarni pomoči Ukrajini in dodal, da je Guterresa pozval, naj sprejme ukrepe za preprečitev domnevnih prisilnih deportacij ukrajinskih civilistov v Rusijo. Guterres pa je ponovil svoje prepričanje, da gre pri ruski invaziji za kršitev ustanovne listine Združenih narodov. Po njegovih besedah si ZN še naprej prizadevajo za popolno prekinitev ognja, dejal pa je tudi, da je humanitarna pomoč ZN v obliki hrane in živil dosegla že več kot dva milijona Ukrajincev.

V Kijevu je bil tudi bolgarski premier Kiril Petkov, ki naj bi se prav tako srečal z Zelenskim. Bolgarska vladajoča koalicija naj bi po obisku govorila o dobavi vojaške pomoči Ukrajini, čemur pa nasprotuje predsednik Rumen Radev, ki meni, da bi to pomenilo neposredno vpletanje Bolgarije v vojno.

Guterres ob obisku ukrajinskih mest: Ta vojna je zlo in absurd

Generalni direktor Združenih narodov je pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom obiskal kraje okoli ukrajinske prestolnice, ki so jih marca nekaj tednov zasedle ruske čete. Prva postaja je bila Borodjanka, severozahodno od Kijeva, kjer je škoda zaradi zračnih napadov in granatiranja osupljiva. Guterres je vidno pretresen stal ob razbitinah stanovanjskih blokov na glavni mestni ulici. "Ko vidim te uničene zgradbe, si predstavljam svojo družino v eni od teh. Vidim svoje vnukinje, kako panično tečejo," je dejal.

"Vojna je v 21. stoletju absurd – vojna je zlo in ko vidiš takšne stvari, sočustvuješ z družinami žrtev. Vojna nikakor ne more biti sprejemljiva v 21. stoletju. Poglejte vendar to," je ponovil.

Med obiskom Borodjanke so Guterresa spremljali predstavniki lokalnih vojaških in civilnih oblasti, ki so vodji ZN pokazali stanovanjske zgradbe, uničene v ruskih napadih.

Generalni sekretar ZN je med svojim prvim obiskom v Ukrajini od začetka ruske invazije na to državo 24. februarja obiskal tudi Bučo severovzhodno od Kijeva, kjer so po umiku ruskih sil odkrili množična grobišča in več sto mrtvih civilistov, kar je povzročilo ogorčenje tako v Ukrajini kot v mednarodni javnosti.

V Buči se je Guterres na mestu množičnega groba za cerkvijo seznanil s poboji civilistov v tem kraju. "Tukaj čutite, kako pomembna je temeljita preiskava in odgovornost," je dejal po poročanju britanske mreže BBC. Rusijo je pozval k sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) v zvezi s preiskavo morebitnih vojnih zločinov, storjenih med invazijo na Ukrajino. "Popolnoma podpiram Mednarodno kazensko sodišče in pozivam Rusko federacijo, naj sprejme sodelovanje z ICC. Ko pa govorimo o vojnih zločinih, ne smemo pozabiti, da je najhujši zločin vojna sama," je poudaril.

Guterres je obiskal tudi Irpin, kjer je opozoril, da najvišjo ceno vojne plačajo civilisti. "Tega se velja spomniti povsod po svetu," je dejal stoječ pred stanovanjskima zgradbama v tem mestu, ki sta bili uničeni v ruskem bombardiranju.

Prvi mož ZN, ki se je vmes ustavil še v Varšavi, je doslej že večkrat zahteval vzpostavitev premirja v Ukrajini, Rusijo pa obtožil, da krši ustanovno listino Združenih narodov. Po pogovorih v Moskvi je priznal, da obstajata dva pogleda na vojno v Ukrajini.

Kanadski poslanci dejanja Rusije v Ukrajini soglasno razglasili za genocid

Kanadski poslanci so v sredo soglasno podprli predlog, ki ruske napade v Ukrajini označuje za genocid. Kot so poudarili, obstaja kopica jasnih dokazov o "vojnih zločinih ter sistematičnih in množičnih zločinih proti človečnosti", ki so jih nad ukrajinskim narodom izvedle ruske oborožene sile pod vodstvom predsednika Vladimirja Putina.

Posebej so izpostavili sistematične primere namernih pobojev ukrajinskih civilistov, skrunitve trupel, prisilne transferje ukrajinskih otrok, mučenja, številne primere fizičnega in psihičnega nasilja in posilstva.

Ukrajinski parlament je resolucijo, ki rusko agresijo označuje kot genocid, potrdil pred dvema tednoma, latvijski pa pred enim tednom.

Kanadski premier Justin Trudeau je pred časom ocenil, da je absolutno prav, da vse več ljudi dejanja Rusije v Ukrajini označuje kot genocid. Pri tem je podprl besede ameriškega predsednika Joeja Bidna, da predstavlja invazija na Ukrajino genocid, a dodal, da bodo morali odločitev o tem, ali so kriteriji genocida dejansko izpolnjeni, odločati poslanci.

Rusija zanika vse obtožbe o genocidu in vojno v Ukrajini dosledno označuje kot posebno vojaško operacijo, v katero je bila prisiljena zaradi dejanj Zahoda z ZDA na čelu in oblasti v Kijevu. Nasprotno genocid nad rusko govorečim prebivalstvom očita Kijevu, ki pa to zavrača kot popoln nesmisel.

Kanada je sicer ena od številnih držav, ki je po začetku invazije 24. februarja proti Rusiji uvedla sankcije. V sredo je te še razširila na 203 posameznike, ki naj bi sodelovali pri poskusu priključitve nekaterih območij ukrajinskega Donbasa Rusiji.

Poleg tega želi po besedah Trudeauja postati prva članica skupine G7, ki bo premoženje, zaseženo sankcioniranim Rusom, uporabila za financiranje pomoči Ukrajini.