Jutranje maše za pravoslavni božič se je v Rusiji udeležil tudi predsednik Vladimir Putin, po slovesnosti pa je po poročanju The Independenta v nagovoru zbranim komentiral tudi svoj napad na sosedo. Spregovoril je o "enotnosti, dobrodelnosti in podpori oboroženim silam", invazijo na Ukrajino pa je označil za "sveto misijo".
"Ruski bojevniki so vedno po Gospodovi volji opravljali misijo obrambe domovine in njenih ljudi, reševanja domovine in njenih ljudi," je dejal Putin ter dodal, da so v Rusiji na svoje bojevnike vedno gledali na tak način: "Kot na tiste, ki po Gospodovi volji opravljajo sveto poslanstvo."
Slednje je izrekel le dober mesec pred črno obletnico napada na Ukrajino. Štiriletna vojna v Ukrajini je terjala tudi več tisoč življenj. Kot je pred meseci poročal The Guardian, je bilo od začetka invazije po podatkih britanskega ministrstva za obrambo ubitih ali ranjenih več kot milijon ruskih vojakov; študija ameriškega Centra za strateške in mednarodne študije navaja, da je med spopadi umrlo do 250.000 ruskih vojakov, skupaj z ranjenimi pa naj bi se številka dvignila na več kot 950.000.
Na strani Ukrajine naj bi bilo medtem po poročanju medija ubitih med 60.000 in 100.000 pripadnikov ukrajinske vojske, skupno število žrtev pa naj bi po njihovih ocenah bilo okoli 400.000.
Kot so poudarili, je sicer natančne številke žrtev med vojno zelo težko preveriti, je pa neodvisni ruski portal Mediazona s pomočjo uradnih zapisov, osmrtnic na družbenih omrežjih in slik nagrobnikov identificiral imena več kot 111.000 ubitih ruskih vojakov.
Namestitev francoskih in britanskih vojakov v Ukrajini?
Pogajanja za premirje v Ukrajini se medtem nadaljujejo. Včeraj so se v Parizu sestali voditelji ukrajinskih zaveznic ter se dogovorili o varnostnih jamstvih, ki bi v veljavo stopila ob morebitni prekinitvi ognja. Med slednjimi je tudi napoved Francije in Velike Britanije o namestitvi vojakov v Ukrajini in izgradnji vojaških središč, poroča The Independent.
Če bo seveda Rusija podpisala mirovni sporazum. A Kremelj je v preteklosti že sporočil, da nasprotuje povojni prisotnosti evropskih vojakov v Ukrajini ter poudaril, da je bila eden od prvotnih razlogov za agresijo prav želja po preprečitvi vojaške prisotnosti držav Nata v Ukrajini.
Kot je pojasnila Elizejska palača, bi bile večnacionalne sile med drugim namenjene podpori obnove ukrajinskih sil in odvračanju morebitne agresije. Te bi vodila Evropa, vključeni pa bodo tudi neevropski člani koalicije ob morebitni podpori ZDA.
Ob tem bodo zaveznice dokončno oblikovale tudi zavezujoče obveznosti, v katerih bodo opredelile pristop k podpori Ukrajini in ponovni vzpostavitvi miru v primeru prihodnjega vnovičnega napada Rusije. Te bodo lahko vključevale uporabo vojaških zmogljivosti, obveščevalno in logistično podporo, diplomatske pobude ter sprejetje dodatnih sankcij.
