Putin je v odloku podal 64. motornostrelski brigadi naziv stražarji, ker so branili domovino in državne interese.
Ukrajinsko obrambno ministrstvo je sicer v začetku meseca sporočilo, da je omenjena enota okupirala mesto v bližini Kijeva, kjer je zakrivila vojne zločine. Ob tem so objavili imena, čine in druge osebne podatke članov brigade ter poudarili, da bodo morali odgovarjati za svoja dejanja.
Večina pobitih ljudi v Buči je umrla zaradi strelnih ran. Po odhodu ruskih sil so na ulicah mesta našli številna trupla civilistov, nekateri so imeli zvezane roke. Kremelj očitke zavrača.
Rusija je medtem zanikala odgovornost, na tamkajšnjem obrambnem ministrstvu pa poudarjajo, da so ruske sile Bučo zapustile že v sredo, 30. marca, dan po tem, ko je Moskva napovedala bistven umik svojih sil. Posnetki trupel so nato v javnost prišli šele v soboto, 2. aprila, so opozorili.
Pozivi k preiskavi in ocene, da gre za vojne zločine
Podobe iz kijevskega predmestja Buča so svet šokirale na 39. dan vojne. Ogorčeni so bili tako ukrajinski politiki kot mednarodna javnost. "To je genocid. To je eliminacija celotne države in naroda," je dan po tem, ko so iz Buče začela prihajati pretresljiva poročila, ocenil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Ostri odzivi, zgroženost, pozivi k preiskavi in ocene, da gre za vojne zločine, so se zvrstili tudi iz tujine, med drugim iz EU, ZDA in zveze Nato. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je poboje civilistov označil za "grozljive" in poudaril, da čemu podobnemu Evropa ni bila priča več desetletij. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zapisala, da so jo poročila o "neizrekljivih grozotah" na območjih, s katerih se umika Rusija, "šokirala". Pozvala je k neodvisni preiskavi in poudarila, da bodo odgovorni za vojne zločine odgovarjali.
