"Nimamo nobenega razloga, da bi upali na kakšen čudežni napredek, vendar nameravamo braniti svoje interese in izpolniti naloge, ki smo si jih zadali že od samega začetka," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass je tudi izrazil upanje, da se bodo pogovori "odvili ta teden".
Turško predsedstvo je medtem v izjavi potrdilo, da bo sestanek delegacij obeh držav potekal v sredo v palači Ciragan v Istanbulu, kjer sta se odvila že prva dva kroga pogajanj 16. maja in 2. junija.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek prav tako potrdil nove pogovore z Moskvo v sredo v Turčiji. Danes pa je dejal, da bo ukrajinsko delegacijo vodil nekdanji obrambni minister in novi vodja sveta za nacionalno varnost Rustem Umerov. Ob Umerovu bodo v delegaciji še predstavniki ukrajinske obveščevalne službe, zunanjega ministrstva in urada ukrajinskega predsednika, je na družbenih omrežjih sporočil Zelenski.
Kdo bo v ruski delegaciji za pogajanja, v Moskvi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še niso objavili.
V prejšnjih krogih le majhen napredek
Prejšnja dva kroga neposrednih pogovorov med Kijevom in Moskvo, ki sta bila organizirana pod pritiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, sta prinesla le majhen napredek glede prekinitve ognja, saj sta se končala le z izmenjavo ujetnikov in repatriacijo trupel vojakov.
Zelenski je še dejal, da je Kijev pripravljen na pogovore z Moskvo o nadaljnjih izmenjavah ujetnikov in vrnitvi ugrabljenih ukrajinskih otrok iz Rusije. Povedal je tudi, da želi pripraviti srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, da bi "resno končali to vojno", poroča AFP.
"Preden bomo lahko govorili o možnosti srečanj na visoki ravni, je treba še veliko dela," pa je dejal Peskov po tistem, ko je Zelenski znova pozval k srečanju s Putinom.
V Kramatorsku ubit 10-letni deček
Ukrajinske in ruske sile so tudi minulo noč nadaljevale medsebojne napade z droni. Iz mesta Kramatorsk v vzhodni ukrajinski regiji Doneck so sporočili, da je bil v ruskem napadu z daljinsko vodeno letalsko bombo na stanovanjsko poslopje ubit 10-letni deček, pet ljudi pa je bilo ranjenih.
Kramatorsk leži v delu regije Doneck, ki je še vedno pod nadzorom ukrajinskih sil, čeprav si jo je Rusija nezakonito priključila že nekaj mesecev po začetku invazije na Ukrajino. Fronta pa je tako blizu, da lahko ruske sile izvajajo napade na mesto z vodenimi bombami, ki imajo domet do 40 kilometrov.
Po navedbah mestnih oblasti je v stanovanjskem poslopju po bombnem napadu, ki je zahteval omenjene žrtve, izbruhnil požar.
O žrtvah ruskih napadov so danes poročali tudi iz mesta Sumi na severovzhodu Ukrajine. Po navedbah civilne zaščite so bili ranjeni trije ljudje, med njimi otrok. Poškodovanih je bilo pet stanovanjskih poslopij, nakupovalno središče in več kot deset vozil.
V ruskih napadih z droni na pristaniško mesto Odesa na jugu Ukrajine pa je bila ranjena ena oseba, medtem ko so lokalni mediji poročali o več požarih. Guverner regije Oleh Kiper je sporočil, da so bile tarče napadov stanovanjska poslopja in socialna infrastruktura.
Ukrajinske zračne sile so medtem na družbenem omrežju Telegram danes sporočile, da so ruske sile v ponedeljek zvečer proti Ukrajini izstrelile 42 brezpilotnih letalnikov, od katerih so jih 33 sestrelili. V napadih so zadeli tri lokacije.
Rusko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da je zračna obramba v ponedeljek zvečer sestrelila 35 ukrajinskih dronov v osmih regijah države in ob Črnem morju. Največ dronov so sestrelili v regijah Brjansk in Rostov.
V današnjem ukrajinskem napadu z dronom na avtobus v delu ukrajinske regije Herson, ki je pod rusko zasedbo, so bili ubiti trije ljudje, še trije pa ranjeni, je sporočil proruski guverner Vladimir Saldo.
V ukrajinskem napadu z dronom na avtobus v delu ukrajinske regije Herson, ki je pod rusko zasedbo, so bili ubiti trije ljudje, še trije pa ranjeni, je medtem sporočil proruski guverner Vladimir Saldo.
Ukrajinski parlament odpravil neodvisnost protikorupcijskih organov
Ukrajinski parlament je sprejel zakon, s katerimi je odpravil neodvisnost dveh vladnih institucij za boj proti korupciji. Protikorupcijski urad (Nabu) in posebno protikorupcijsko tožilstvo (Sapo) bosta odslej podrejena generalnemu državnemu tožilcu, ki ga imenuje predsednik. Poslanci so zakon sprejeli dan po aretaciji zaposlenega v Nabuju zaradi suma vohunjenja za Rusijo, kar so v uradu odločno zanikali.
Do zakona je kritična evropska komisarka za širitev Marta Kos. Na družbenem omrežju je izrazila zaskrbljenost zaradi odločitve parlamenta, ki jo je označila kot "resen korak nazaj". "Neodvisni organi, kot sta Nabu in Sapo, so bistveni za pot Ukrajine v EU. Vladavina prava ostaja v središču pristopnih pogajanj," je zapisala. Do zakona so bile sicer že pred tem kritične nevladne organizacije in organizacije za človekove pravice.
Ukrajinska nevladna organizacija Center za boj proti korupciji je ocenila, da sta protikorupcijska organa z zakonom izgubila smisel, saj bo "generalni državni tožilec predsednika ustavil preiskave vseh predsednikovih prijateljev". Direktor Nabuja Semion Krivonos pa je ocenil, da so poslanci uničili protikorupcijsko infrastrukturo in da bo zakon ustvaril nedotakljive ljudi.
Ukrajinski nacionalni protikorupcijski urad sicer ugotavlja in preiskuje primere korupcije v državnih institucijah, specializirano protikorupcijsko tožilstvo pa preganja korupcijo.
Korupcija je v Ukrajini razširjena že vrsto let, vendar je država dosegla napredek v boju proti njej prav z ustanovitvijo omenjenih organov. Boj proti korupciji je okrepila v okviru prizadevanj za članstvo v Evropski uniji, vendar jo še vedno pretresajo korupcijski škandali.
Ukrajinski aktivisti so že pred današnjim glasovanjem izrazili zaskrbljenost zaradi nedavnega pregona Vitalija Šabunina, direktorja vodilne protikorupcijske nevladne organizacije.
Po poročanju ukrajinskih medijev sta sicer Nabu in Sap pripravljala obtožnico proti nekdanjemu ministru za narodno enotnost Oleksiju Černišovu in preiskovala nekdanjo ministrico za pravosodje Olgo Stefaničino.
