Estonska premierka o ruski tiralici: 'Dodaten dokaz, da je prav to, kar počnem'

Kot poročajo tuji mediji, so ruske oblasti v torek estonsko premierko Kajo Kallas razglasile za iskano osebo. Premierka te baltske države je vse od ruske invazije, od te bosta kmalu minili že dve leti, odločna zagovornica Ukrajine. Ob tem je tudi eden najmočnejših glasov v Evropski uniji in Natu, ki se zavzema za to, da bi Ukrajini zagotovili več orožja.

Na seznam iskanih oseb pa je Rusija poleg Kallasove uvrstila še estonskega državnega sekretarja Taimarja Peterkopa in litovskega ministra za kulturo Simonasa Kairysa.

"To so ljudje, ki izvajajo sovražna dejanja proti zgodovinskemu spominu in naši državi," je novinarjem danes po poročanju tujih tiskovnih agencij pojasnil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Na spletni strani ruskega notranjega ministrstva so, ne da bi navedli specifične obtožbe zoper Kallasovo, premierko vključili v bazo podatkov kot "iskano po kazenskem zakoniku", navaja Deutsche Welle. 

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je potrdila prvotno neuradne navedbe, da so jih na seznam dodali zaradi "uničevanja spomenikov sovjetskim vojakom" v drugi svetovni vojni. "Zločine proti spominu na tiste, ki so svet osvobodili nacizma in fašizma, je treba kaznovati," je dejala in zatrdila, da je to šele začetek. 

Tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je potrdil informacije. Dejal je, da so bili estonska predsednica in drugi baltski politiki na seznam uvrščeni zaradi sovražnih dejanj proti Rusiji in "skrunitve zgodovinskega spomina", poroča nemški medij.

Odziv Kallasove na potezo Rusije

Estonska premierka je v odzivu obsodila potezo Moskve in jo označila za taktiko ustrahovanja. "Poteza Rusije ni nič presenetljivega. To je le še dodaten dokaz, da je prav to, kar počnem. Močna podpora EU Ukrajini je uspešna in škodi Rusiji," je dejala Kallas ter obljubila, da bo še naprej podpirala Ukrajino, se borila proti ruski propagandi in se zavzemala za krepitev evropske obrambe.

"Vedno sem govorila, da se rusko orodje ni spremenilo. Rusija je skozi zgodovino svojo represijo vedno skrivala za tako imenovanimi organi kazenskega pregona. To vem iz svoje družinske zgodovine. Ko so mojo babico in mamo izgnali v Sibirijo, je KGB izdal nalog za aretacijo. Kremelj zdaj upa, da bo ta poteza pomagala utišati mene in druge, vendar ne bo. Nasprotno. Še naprej bom močno podpirala Ukrajino. Še naprej se bom zavzemala za večjo obrambo Evrope," je 46-letna estonska premierka zapisala na omrežju X (nekdanji Twitter). 

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je estonski premierki na omrežju X izrazil podporo. "Uvrstitev na seznam iskanih oseb lahko nosiš kot častni znak za svojo neomajno obrambo vrednot in načel, na katerih je bila ustanovljena EU," je zapisal in dodal, da se "vojnemu hujskanju iz Kremlja" ne bodo pustili ustrahovati.

Že pred tem je Kairys v odzivu za francosko tiskovno agencijo AFP Rusijo obtožil izkrivljanja dejstev. "Režim počne, kar je vedno počel: skuša zadušiti svobodo in še naprej ustvarjati svojo različico, ki je v nasprotju z dejstvi in logiko," je dejal. Dodal je, da ga veseli, da "njegovo delo pri odstranjevanju ruševin sovjetizacije ni bilo neopaženo".

Litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis pa meni, da gre pri potezi Moskve za "nagrado za ljudi, ki podpirajo Ukrajino in boj dobrega proti zlemu". 

Vse bolj napeti odnosi med baltskimi državami in Rusijo

Odnosi med Estonijo, Litvo in Latvijo ter Rusijo na drugi strani so napeti, odkar so države ob razpadu Sovjetske zveze, ki so jo dojemale kot okupacijsko silo, pridobile neodvisnost.

V zadnjih letih so začele odstranjevati spomenike iz obdobja Sovjetske zveze, ki jih vidijo kot simbol sovjetske okupacije. Čeprav je bilo več sto spomenikov že dolgo deležno kritik med številnimi prebivalci trojice držav, so prizadevanja za njihovo odstranitev dobila nov zagon z rusko invazijo na Ukrajino.

Ta je sprožila zaskrbljenost pred širšim konfliktom in vse tri baltske države, ki so tudi članice Nata, so okrepile porabo za vojsko in krepitev zaščite na meji. Poleg tega so izgnale ruske diplomate iz svojih držav.

Napetosti vladajo tudi okrog pravic ruske manjšine v trojici držav. Moskva je ta mesec poklicala na pogovor predstavnike vseh treh baltskih držav in jih obtožila sabotaže ruskih predsedniških volitev na njihovih ozemljih, češ da se ne odzivajo na prošnje Rusije, naj zagotovijo varnost na voliščih na ruskih veleposlaništvih v teh državah.

Kallas je vse od začetka ruske agresije nad Ukrajino februarja 2022 odločno na strani Kijeva. Znotraj Evropske unije in zveze Nato je ena najglasnejših podpornic dobave več orožja Ukrajini.

Afera, v katero je vpleten premierkin mož

Kallasovo in njeno vlado je sicer avgusta pretresla afera, povezana z vojno v Ukrajini. Izkazalo se je namreč, da je njen soprog Arvo Hallik lastnik delnic v podjetju, ki je kljub vojni nadaljevalo poslovanje z Rusijo. V transportnem podjetju Stark Logistics ima Hallikova poročanju medijev 24,9-odstotni delež.

Ob razkritju afere se je takrat oglasil predsednik države Alar Karis, ki je dejal, da razkritja pod vprašaj postavljajo verodostojnost Estonije. Kallasova je namreč pred tem estonska podjetja pozvala, naj prenehajo s poslovanjem v Rusiji.

A premierka se je možu postavila ob stran, vse očitke pa je po zgledu nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa označila za "lov na čarovnice". Tako ona kot njen soprog sta se v luči očitkov branila, da je Halik le solastnik logističnega podjetja, ki je drugemu estonskemu podjetju Metaprint pomagalo zaključiti posle v Rusiji v času, ko se je vojna v Ukrajini začela.

Tudi Star Logistics je takrat sporočil, da so drugi stranki le pomagali pri prenehanju proizvodnje v Rusiji in da njihovo delo na noben način ni prispevalo k ruskemu gospodarstvu, niti ni kršilo estonske zakonodaje, saj da je vlada Kallasove poslovanje z Rusijo prepovedala zgolj državnim podjetjem, je poročal Bloomberg.

Lokalni mediji so sicer poročali, da je podjetje Metaprint od začetka vojne v Ukrajini do novembra 2022 Rusiji prodalo blago v vrednosti 17 milijonov evrov, poroča Guardian. A Hallikov poslovni partner Martti Lemendik je pozneje za estonske medije povedal, da je podjetje med februarjem 2022 in avgustom 2023 na ruskem trgu prodalo za več kot 32 milijonov dolarjev blaga. Podjetje pa je sodelovalo tudi s sankcioniranimi posamezniki, kot je Sergej Kolesnikov, je poročal estonski ERR.