Ukrajina

Rusija: Na ukrajinskem bojišču umrlo 51 Hrvatov, 74 dezertiralo

Moskva/Kijev, 18. 06. 2022 14.43 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Mirko Vorkapić
Komentarji
4

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo podatke, ki pretresajo Hrvaško. V spopadih na ukrajinskem bojišču naj bi bilo ubitih 51 hrvaških prostovoljcev in plačancev, 74 naj bi jih pobegnilo, trdijo v Moskvi. Uradni Zagreb se za zdaj na poizvedbe hrvaških novinarjev ne odziva. Po trditvah Rusije so bili v enotah, ki se borijo na ukrajinski strani, ob začetku invazije 24. februarja 204 državljani Republike Hrvaške.

V petkovem dnevnem poročilu o poteku "specialne vojaške operacije" je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da je bilo v spopadih v Ukrajini od 24. februarja ubitih 51 Hrvatov. Po podatkih Moskve so državljani Hrvaške četrti najštevilčnejši med Evropejci, ki se bojujejo v Ukrajini. Po podatkih ruskih obveščevalcev so bili ob začetku vojne pod orožjem 204 Hrvati, 17. junija pa jih je ostalo še 79. 74 naj bi jih dezertiralo oz. odšlo z bojišča. 

Spomnimo, pred dnevi je za hrvaške medije spregovoril znani hrvaški simpatizer neonacistov Denis Šeler, ki ga Rusija obtožuje, da je organiziral odhod hrvaških prostovoljcev v Ukrajino. Povedal je, da je veliko ljudi odšlo z bojišča. "Dojeli so, da to ni zanje. Ljudje dragi, v Ukrajini ni igre, tam je resna vojna," je opozoril.

Tiskovni predstavnik ruskega ministrstva za obrambo Igor Konašenko je dejal, da je okrog 200 Hrvatov v Ukrajino vstopilo iz Poljske. Vseh ruskih navedb za zdaj ni mogoče neodvisno preveriti. Doslej je uradno znano, da so Rusi zajeli enega Hrvata, še en pa se je ranjen vrnil v domovino. 

 Nekdanji pripadnik ameriške vojske Matthew Parker med urjenjem beloruskih prostovoljcev na Poljskem.
Nekdanji pripadnik ameriške vojske Matthew Parker med urjenjem beloruskih prostovoljcev na Poljskem. FOTO: AP

Na ruskem seznamu ni Slovencev, prednjačijo Poljaki, Kanadčani in Američani

Rusija je sporočila, da vodi evidenco o prisotnosti tujih državljanov na ukrajinskem bojišču. Našteli so prostovoljce in plačance iz skupno 64 držav. Kot trdijo, jih je v Ukrajino prišlo 6956, ubitih jih je bilo 1956, dezertiralo pa jih je 1779. Eden najbolj uničujočih napadov se je zgodil marca, ko so ruske vodene rakete uničile Mednarodni center za mir in varnost v kraju Javorov, kjer so se usposabljali tuji borci. Takrat naj bi umrlo od 35 do 200 tujih državljanov.

Po ruskih podatkih naj bi največ tujih evropskih borcev prišlo iz sosednje Poljske, in sicer 1831. Rusija trdi, da jih je umrlo 378. Na drugem mestu je Romunija (504 borci), tretja pa Velika Britanija s 422 borci, od katerih naj bi umrl 101.

Na severnoameriškem kontinentu prednjačita Kanada s 601 borcem (162 ubitih, 169 dezertiralo) ter ZDA (214 ubitih, 227 dezertiralo). Na ukrajinsko stran se prihajajo borit tudi z Bližnjega vzhoda, Zakavkazja in drugih delov Azije. Številčni so Gruzijci, ki naj bi jih bilo od začetka ruske invazije 355, 120 naj bi jih umrlo, 90 pa bojišče zapustilo. Po podatkih Moskve naj bi se v Ukrajini na strani Kijeva borilo tudi približno 200 "teroristov, razporejenih z območja sirskega Trans-Evfrata pod nadzorom ZDA". Najmanj tujih državljanov, ki so na fronti, je iz Avstralije in Oceanije. Vseh omenjenih trditev in informacij trenutno ni mogoče neodvisno preveriti. 

Po ruskih podatkih med tujimi državljani na bojišču ni Slovencev. 

  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja