Peklenske razmere v Azovstalu: 'Nekateri so razmišljali o samomoru'

BBC je opravil intervjuje z ljudmi iz zavetišča v Zaporožju, ki so bili v zadnjem tedni evakuirani iz jeklarne Azovstal. Razmere v tovarni so opisali kot "peklenske".  

Med ujetimi je bila tudi Katarina, ki je povedala, da med svojim časom v jeklarni ni videla dnevne svetlobe ali se nadihala svežega zraka. Povedala je, da jo je bilo strah za varnost moških , ki so bili z njimi v zavetiščih in so pripravljali hrano ter prinašali vodo, da so se lahko umili. Dejala je, da bodo, če jeklarne ne bodo zapustili, preostali ukrajinski vojaki ubiti.  

Druga ženska, Olena, je povedala, da ljudje neprestano jokajo. "So v popolnem obupu, da bi prišli iz jeklarne," je povedala in dodala, da so nekateri začeli razmišljati tudi o samomoru, ker se jim je situacija zdela brezizhodna.  

11-letni deček Mark je povedal, da ga je bilo najbolj strah, ker so vojna letala neprestano streljala, slišati je bilo tudi eksplozije, saj so po območju letele tudi bombe. "Strašljivo je bilo poslušati vse to. Ves bunker se je tresel," je dejal. 

Ruske sile so medtem po navedbah ukrajinskega generalštaba znova poskušale vdreti v obsežen kompleks jeklarne. "Ob podpori letalskih sil je sovražnik obnovil napade s ciljem zavzeti območje tovarne," je v jutranjem poročilu zapisala ukrajinska vojska. "Ruski okupatorji se osredotočajo na blokado in poskušajo uničiti ukrajinske enote na območju Azovstala," dodajajo.

Varovanje jeklarne Azovstal je za ukrajinsko politično in vojaško vodstvo "prioriteta številka ena", je dejal svetovalec na obrambnem ministrstvu države. V videosporočilu, objavljenem na Telegramu v sredo, je poveljnik kontroverznega polka Azov Denis Prokopenko, katerega pripadniki so prav tako v Azovstalu, pohvalil "nadčloveška prizadevanja" svojih vojakov, ki Mariupol branijo pred ruskimi silami, in dodal, da so razmere "izjemno težke".

Njegovo sporočilo je prišlo v javnost, potem ko je ukrajinski uradnik v sredo naznanil, da so ruske sile vstopile na na območje jeklarne, ki je predstavljala zadnjo trdnjavo ukrajinskih sil v okupiranem mestu Mariupol, poroča BBC.

Humanitarni koridorji iz Azovstala po ruskih trditvah delujejo

Poleg ukrajinskih vojakov naj bi bilo v jeklarni še okrog 200 civilistov, ki so se tja že pred tedni zatekli pred spopadi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal nadaljevanje prizadevanj za njihovo evakuacijo, potem ko so jih okoli sto že umaknili na varno.

Humanitarni koridorji za evakuacijo civilistov iz jeklarne Azovstal so vzpostavljeni, so danes zatrdili v Kremlju, potem ko je ruska vojska v sredo v ta namen za naslednjih nekaj dni napovedala večurno prekinitev ognja dnevno. "Koridorji danes delujejo," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in ob tem zatrdil, da ruska vojska spoštuje napovedano prekinitev ognja.

Poveljnik iz vrst ukrajinskega bataljona Azov pa je zatrdil nasprotno. "Rusi so kršili obljubo premirja in niso dovolili evakuacije civilistov, ki se pred obstreljevanjem še naprej skrivajo v kleteh tovarne," je prek Telegrama sporočil Svjatoslav Palamar.

Skupno so v zadnjih dneh iz Mariupolja in njegove okolice evakuirali več kot 340 ljudi, je ponoči sporočil ukrajinski predsednik Zelenski. Evakuacije je potrdila tudi humanitarna koordinatorka ZN v Ukrajini Osnat Lubrani, ki se je na Twitterju zahvalila ZN in Mednarodnemu odboru Rdečega križa (ICRC) za odlično usklajevanje. "Mnogi civilisti so prišli le z oblačili, ki so jih imeli na sebi, sedaj pa jih moramo podpreti v tem težkem obdobju," je dodala.

Hkrati pa je vodja delegacije ICRC v Ukrajini Pascal Hundt dejal, da si je oddahnil, ker je bilo rešenih več življenj, ter pozdravil obnovljena prizadevanja obeh strani za vzpostavitev varnega prehoda in nadaljevanje evakuacij.

ZN in ICRC so namreč v torek zaključili prvo evakuacijo civilistov, pri čemer je več kot sto ljudi zapustilo jeklarno Azovstal, zadnje oporišče ukrajinskega odpora v Mariupolu, v katerem je po navedbah lokalnih oblasti ujetih še več sto civilistov in neznano število borcev.

Ameriške obveščevalne službe naj bi Ukrajini pomagale pri uboju najvišjih ruskih uradnikov

Po poročanju New York Timesa naj bi ZDA ukrajinskim silam priskrbele obveščevalne podatke, ki so jim pomagali pri iskanju in ubijanju ruskih generalov v Ukrajini. Časnik naj bi informacije prejel od visokih ameriških uradnikov. 

ZDA naj bi tako Ukrajini med drugim predale podrobnosti o premikih ruskih enot in lokacijah njihovega mobilnega vojaškega poveljstva, ukrajinske sile pa so podatke uporabile med napadi, ki so privedli do smrti ruskih častnikov.  

Ukrajinski uradniki trdijo, da je bilo v spopadu ubitih 12 najvišjih ruskih generalov. Domneva se, da je nizka morala med ruskimi vojaki prisilila višje častnike, da so se približali frontni črti. Uradniki niso navedli, pri koliko spopadih so pomagale ameriške obveščevalne službe. 

Tiskovni predstavnik Bele hiše je sicer zgodbo New York Timesa pokritiziral, češ da je naslov članka "zavajajoč" in "neodgovoren".

Tiskovna predstavnica sveta za nacionalno varnost Adrienne Watson je dodala, da ZDA Ukrajini zagotavljajo obveščevalne podatke za "obrambo svoje države", in ne za "ubijanje ruskih generalov".

Razmere ostajajo napete tudi drugod na vzhodu države

Razmere ostajajo napete tudi drugod na vzhodni fronti, kamor je Rusija usmerila svojo ofenzivo po umiku iz drugih delov države. Ukrajinske sile naj bi bile med drugim tarča silovitega topniškega in letalskega obstreljevanja v bližini Donecka. Pri tem naj bi bilo glede na navedbe lokalnih oblasti več mrtvih in ranjenih. 

Po raketnem napadu v Kramatorsku je bilo poškodovanih 25 ljudi in več stavb, je sporočil vodja doneške vojaške uprave Pavlo Kirilenko. En človek naj bi bil ubit v mestu Časiv Jar.

Po besedah guvernerja luganške regije Serhija Kajdaja pa je bilo v obstreljevanju mest Severnodoneck, Lisičansk, Hirske in Popasna ubitih najmanj pet ljudi. Ruska vojska naj bi načrtovala nove napade na mesta Liman, Popasna in Severnodoneck, a naj bi jih ukrajinske sile po lastnih navedbah za zdaj uspešno odbijale. Generalštab ukrajinske vojske še navaja, da so prevzeli nadzor nad več mesti na meji med regijama Herson in Mikolajev.

Ruske sile pa drugod po državi še vedno izvajajo tudi zračne napade na železniški promet, je v sredo sporočil predstavnik ukrajinskih železnic. Po njihovih ocenah naj bi zaradi napadov krepko zamujalo približno 20 vlakov. "Rusija poskuša uničiti našo logistiko, ker nas ne more premagati na terenu," je na Telegramu zapisal vodja ukrajinskega predsedniškega urada Andrij Jermak in pri tem omenil ruske izjave, da je cilj napadov na železnice prekinitev dobave zahodnega orožja.

Rusko obrambno ministrstvo pa je potrdilo, da je njihovo topništvo ponoči zadelo več ukrajinskih vojaških postojank in kosov opreme, vključno z letalsko postojanko na letališču Kanatovo v osrednji regiji Kirovohrad in skladiščem streliva v mestu Mikolajiv. Glede na njihove navedbe naj bi poleg tega v nočnih napadih ubili prek 600 Ukrajincev.

Poklon ubitemu novinarju

Zelenski se je poklonil ukrajinskemu novinarju, ki naj bi v sredo umrl v boju na fronti. Kot je dejal, naj bi 36-letni Oleksander Mahov umrl v bližini mesta Izjum v severovzhodni regiji Harkov. "Domoljuben in iskren ... vedno je bil med najpogumnejšimi," je dejal Zelenski v svojem večernem videonagovoru, objavljenem na Facebooku. "Večen spomin njemu in vsem našim herojem, ki so dali življenja za Ukrajino!" je dodal. 

Od začetka vojne 24. februarja je v Ukrajini umrlo že več novinarjev, tudi tujih. 

Bolgarija ponudila pomoč pri popravljanju ukrajinske vojaške opreme

Bolgarske oblasti so ugodile številnim prošnjam ukrajinskega predsednika, vključno s tisto za popravilo vojaške opreme, vendar pa Kijevu za zdaj ne nameravajo dobavljati orožja, so se v sredo odločili bolgarski poslanci. Bolgarski parlament je odobril več zahtev ukrajinskega predsednika, med drugim izvoz ukrajinskega žita prek bolgarskega črnomorskega pristanišča Varna, zagotavljanje nadaljnje humanitarne pomoči in podporo pri članstvu Ukrajine v Evropski uniji.

Ukrajinski sveženj ukrepov je bil v Bolgariji sprejet z 200 glasovi za, le 16 glasovi proti in enim vzdržanim glasom, sprejet pa je bil po kompromisu s sovladajočimi socialisti, ki nasprotujejo zagotavljanju vojaške podpore Ukrajini.

Medtem pa je v bližini bolgarskega parlamenta potekalo več zborovanj, tako za vojaško pomoč Ukrajini kot proti njej, pri čemer so se demonstranti občasno spopadli, zlasti ob spornem spomeniku sovjetski Rdeči armadi. Aktivisti so skušali spomenik prekriti z ukrajinsko in bolgarsko zastavo, vendar so jim to preprečili demonstranti, ki želijo, da Bolgarija ostane nevtralna, še navaja dpa.

Francija in Indija pozvali k takojšnji prekinitvi spopadov v Ukrajini

Indijski premier Narendra Modi je v sredo na obisku v Parizu skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom pozval k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini in izrazil globoko zaskrbljenost zaradi humanitarne krize. Vseeno pa se je znova vzdržal izrecne obsodbe ruske invazije.

"Francija in Indija obsojata zločine nad civilisti in pozivata k takojšnji prekinitvi sovražnosti, da bi obe strani pristopili k dialogu in diplomaciji ter končali trpljenje ljudi," sta Modi in Macron zapisala v skupni izjavi, potem ko sta se sestala na pogovorih in delovni večerji.

Oba sta dejala, da se bosta usklajeno in večstransko odzvala na grožnjo, ki jo je konflikt povzročil na področju svetovne oskrbe s hrano, saj je Ukrajina ena glavnih svetovnih proizvajalk pšenice.

Toda le Francija je neposredno obsodila nezakonito in neupravičeno agresijo ruskih sil na Ukrajino, Indija pa na drugi strani nadaljuje svoje diplomatsko ovinkarjenje med Zahodom in Moskvo.