Po poročanju ruskih in zahodnih novinarjev so prizori v mestu ob Azovskem morju grozljivi. Ulice naj bi bile polne trupel civilistov in vojakov, številne zgradbe, v katerih so potekali boji za vsako nadstropje in stanovanje, pa povsem uničene.
Ruske sile so medtem na več administrativnih zgradb v mestu že razobesile zastave Rusije in samooklicane Ljudske republike Doneck. Kot poročajo, boji v mestu še potekajo, branilci, ki se krčevito upirajo, pa naj bi bili izolirani v več žepih odpora na območju zapuščene tovarne Azovstal ter na jugozahodu mesta.
Ruska vojska si na vzhodu še naprej prizadeva obkoliti ukrajinske sile v Donbasu. Po zavzetju strateško pomembnega Izjuma so se oklepne enote usmerile na jug proti Slovjansku in s pomočjo dveh pontonskih mostov prečkale reko Severski Donec. Medtem pa je ukrajinskim silam uspelo zasesti nekaj območji na severovzhodu države. Ruska vojska se je umaknila proti Sumiju, Ukrajinci pa so znova osvobodili Trostjanec in nekaj okoliških vasi. Protinapadi potekajo tudi v hersonski regiji, kjer ukrajinska vojska znova poskuša prevzeti nadzor nad mestom. Rusija naj bi tja po poročanju ukrajinskih medijev pripeljala okrepitve.
Župan Irpina blizu Kijevu je dejal, da so ukrajinske sile prevzele popoln nadzor nad mestom, ki je bilo eno glavnih žarišč boja z rusko vojsko v bližini prestolnice, poroča Reuters. "Danes imamo dobro novico - Irpin je osvobojen," je v video objavi na Telegramu dejal župan Oleksandr Markušin. "Razumemo, da bo napadov na naše mesto še več, vendar ga bomo pogumno branili."
Ukrajinska vojska je v svojem poročilu danes zapisala, da so odbili pet napadov ruskih sil v regijah Doneck in Lugansk na vzhodu države. Tam naj bi uničili dva tanka, pehotno vozilo in avtomobil. Ukrajinske letalske sile pa so sporočile, da so uničile štiri letala, en helikopter in dva brezpilotna letalnika, poroča britanski BBC. Dodali so, da teh trditev ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
V poročilu ukrajinskega generalštaba je navedeno tudi, da njihove sile še naprej zadržujejo ruske enote, ki skušajo s severozahoda in vzhoda prebiti ukrajinsko obrambo in prevzeti nadzor nad ključnimi cestami in naselji v okolici Kijeva. Ukrajinski generalštab je v nedeljo zvečer dejal tudi, da naj bi se po njihovih podatkih ruska vojska pripravljala na nove zračne napade na Ukrajino, saj naj bi na jugovzhod Belorusije dostavljali balistične rakete kratkega dosega in manevrirne rakete.
V nočnih letalskih in raketnih napadih je bilo uničeno še najmanj eno skladišče goriva v kraju Lutsk, ki se nahaja v zahodnem delu države. Ta je v zadnjih dneh doživel več raketnih in letalskih napadov, potem ko je bilo tam v prvih tednih vojne razmeroma mirno.
Kremelj pred pogajanji v Istanbulu svari pred prevelikimi pričakovanji
V torek pa se pričakujejo nova pogajanja v Istanbulu. Rusija in Ukrajina na prvih pogovorih na visoki ravni od začetka ruske invazije, ki so potekali 10. marca v Antalyi, nista dosegli preboja. Za tokratno drugo srečanje delegacij v Turčiji, natančneje v Istanbulu, se je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan v nedeljo dogovoril z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom. Peskov je po navedbah AFP in ruske tiskovne agencije Interfax na današnjem rednem srečanju z novinarji dejal, da se "pogajanja danes še ne bodo nadaljevala, teoretično pa to lahko pričakujemo jutri".
Ukrajinska stran je sprva govorila o začetku pogajanj že v ponedeljek, vodja ruske delegacije Vladimir Medinski pa je dejal, da naj bi se "po približno dveh tednih spletnih pogajanj v torek začel nov krog osebnih srečanj". Po besedah Peskova srečanje v živo omogoča precej bolj vsebinske in podrobne pogovore, je pa dodal, da "zaenkrat žal ne moremo pričakovati kakšnih pomembnih prebojev".
- FOTO: Profimedia
- FOTO: Profimedia
- FOTO: Profimedia
- FOTO: Profimedia
Ruski in ukrajinski diplomati so se v zadnjem času sicer redno pogajali na sestankih prek videopovezave, vendar obe strani pogajanja opisujeta kot težavna. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem za srbske medije danes dejal, da bi bilo srečanje na najvišji ravni med Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v tem trenutku "kontraproduktivno". Lavrov je dodal, da bi bilo srečanje med obema voditeljema smiselno v trenutku, ko bosta strani bližje temu, da dosežeta dogovore glede ključnih zahtev. Glede prihajajočih pogajanj v Turčiji je Lavrov dodal, da si želi, da bi bila "plodna".
Kijev sicer zahteva umik ruskih čet in varnostna zagotovila, zahteve Moskve pa vključujejo prepoznanje separatističnih regij Donetsk in Lugansk na vzhodu Ukrajine kot avtonomnih držav, priznanje ruske prevlade nad polotokom Krim, in odpoved članstvu v zvezi Nato s strani Ukrajine. Na dnevnem redu pogajanj v Turčiji bo verjetno tudi ukrajinska vojaška nevtralnost, kar je prav tako ena od ruskih zahtev. Trije dnevi pogovorov v Istanbulu bi po navedbah AFP lahko pokazali, ali so nedavni neuspehi na bojišču omilili zahteve Moskve. Mnogi v Ukrajini medtem sumijo, da bi lahko Rusija čas med pogovori izkoristila kot priložnost, da odpravi taktične in logistične težave, ki pestijo njeno vojsko.
Biden trdi, da ni pozival k spremembi oblasti v Rusiji
Ameriški predsednik Joe Biden je v nedeljo v Washingtonu zagotovil, da si ZDA ne prizadevajo za spremembo oblasti v Rusiji, čeprav je dan prej dejal, da ruski predsednik Vladimir Putin ne sme ostati na oblasti. Da kaj takega ni cilj zveze Nato, je v nedeljo zagotovil tudi nemški kancler Olaf Scholz.
Bidna je v nedeljo novinarka vprašala, ali si želi odstraniti Putina s položaja in ali je pozval k spremembi oblasti, kar je ameriški predsednik zanikal. Biden je v soboto v svojem govoru v Varšavi označil Putina za diktatorja, vojnega zločinca in klavca. "Za božjo voljo, ta človek ne sme ostati na oblasti," je ob tem poudaril. Besede predsednika so številni razumeli kot dramatično spremembo zunanje politike ZDA. Bela hiša je sicer nemudoma pojasnila, da to ni bil poziv k strmoglavljenju Putina. Tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken je v nedeljo zagotovil, da si ameriška vlada ne prizadeva spremeniti oblasti v Rusiji.
Notranji ministri EU za enotno registracijo ukrajinskih beguncev
Notranji ministri Evropske unije so danes podprli načrt Evropske komisije, ki med drugim predvideva vzpostavitev enotne evropske platforme za registracijo beguncev iz Ukrajine, je po zasedanju sporočila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Načrt v desetih točkah, ki so ga podprli ministri, je po komisarkinih besedah namenjen operativnim potrebam v prihodnjih dneh in tednih. V skladu z njim bodo vzpostavili skupno platformo za registracijo vseh tistih, ki pridejo v EU, in tistih, ki zaprosijo za začasno zaščito. Johanssonova je sporočila, da so delo za vzpostavitev platforme začeli že danes.
Od 3,8 milijona beguncev, kolikor ji je prišlo v EU, jih je sicer za začasno zaščito zaprosilo okoli 800.000, a ti podatki niso še povsem natančni, je poudarila. Komisija ima denimo za Slovenijo podatek, da jih je zaprosilo nekaj več kot 3600, po podatkih državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Franca Kanglerja pa to število znaša okoli 7000. Komisija na podlagi teh podatkov pripravlja tudi indeks obremenjenosti držav, v katerem upoštevajo, koliko beguncev je v njih, tako ukrajinskih kot drugih. Za pripravo na objavo indeksa bodo potrebovali še nekaj dni, je pojasnila komisarka. Danes potrjeni načrt predvideva tudi koordinacijo informacijskih in transportnih vozlišč, ki so v posameznih državah, na evropski ravni. Poleg tega pa še pripravo seznama sprejemnih zmogljivosti.
V njem so še smernice za obravnavo otrok, predvsem tistih brez spremstva. Med begunci je po besedah Johanssonove več kot polovica otrok. Vključuje tudi načrt za boj proti trgovini z ljudmi, ki ga komisija še pripravlja. Predvidena je tudi aktivacija mreže Empact in Europola za preprečitev groženj evropski notranji varnosti in za zaznavanje kriminalnih dejavnosti, ki bi lahko izkoristile razmere.
Kot je povedal francoski notranji minister Gerald Darmanin, ki je vodil zasedanje, večino beguncev predstavljajo ženske in otroci. Med njimi vsaj zaenkrat ni oseb, ki bi predstavljale grožnjo, je poudaril. Načrt v desetih točkah predvideva tudi okrepitev solidarnosti z Moldavijo, ki so ji članice ponudile možnost sprejema 14.500 oseb. Vendar pa po navedbah virov pri EU večina beguncev ne želi zapustiti Moldavije, saj želijo ostati čim bližje domovini. To po Darmaninovih besedah velja tudi za begunce v drugih ukrajinskih sosedah, kot je Poljska. Obenem pa tudi te države ne prosijo za premestitve beguncev, ampak za finančno in logistično pomoč. Med točkami v načrtu sta še optimizacija EU skladov in pa sodelovanje s tretjimi državami, kot so Kanada, Združeno kraljestvo in ZDA.
