Ukrajina

Mariupol postaja mesto duhov, v zračnem napadu na vojašnico na desetine mrtvih

Kijev, 18. 03. 2022 06.26 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Tadeja Voščun, STA, Mirko Vorkapić, Maja Pavlin
Komentarji
0

23. dan ruske invazije na Ukrajino. Država je vedno bolj opustošena in zapuščena. Svoje domove je zapustilo že več kot tri milijone prebivalcev. Zjutraj so se na zahodu znova oglasile sirene za nevarnost zračnega napada. O več eksplozijah so poročali iz Lvova, kjer naj bi ruske sile bombardirale vojaško skladišče, napadle pa so tudi kijevsko četrt Podil. V obleganem Mariupolu zmanjkuje zadnjih zalog vode in hrane, spopadi pa so že dosegli tudi središče mesta, ki se spreminja v mesto duhov. Po bombardiranju mariupolskega gledališča so iz zaklonišča rešili 103 osebe, a več kot 1300 jih je še vedno ujetih pod ruševinami. Po poročanju ukrajinskega poslanca v Odesi naj bi bilo v ruskem raketnem napadu na vojašnico v Mikolajevu mrtvih več deset ljudi.

Več videovsebin
  • Iz 24UR ZVEČER: Ukrajino zapustilo že 3,7 milijona ljudi
    04:00
    Iz 24UR ZVEČER: Ukrajino zapustilo že 3,7 milijona ljudi
  • Iz 24UR: Putin slavil priključitev Krima
    02:40
    Iz 24UR: Putin slavil priključitev Krima
  • Iz 24UR: Uničenih že 90 odstotkov stavb v Mariupolu
    04:00
    Iz 24UR: Uničenih že 90 odstotkov stavb v Mariupolu

Zjutraj so se na več območjih na zahodu Ukrajine oglasile sirene za nevarnost zračnega napada. Alarmi so se oglasili v regijah Rivne, Volin, Lvov, Ternopil in Ivano-Frankivsk. V več mestih v Ukrajini pa naj bi odjeknile tudi eksplozije. Po poročanju televizijske postaje Ukraine 24 so eksplozije odjeknile v različnih delih mesta Lvov na zahodu Ukrajine okoli 6.30 ure po lokalnem času (okoli 5.30 po našem času). Na svojem kanalu na Telegramu je televizija objavila videoposnetek, ki prikazuje velik oblak dima v mestu. Poročali so tudi, da so eksplozije odjeknile v Dnipru. 

Kasneje je kijevski mestni svet sporočil, da so Rusi danes zjutraj napadli tudi okrožje Podil v Kijevu. Za Sky News je spregovoril kijevski župan Vitalij Kličko, ki je dejal, da so rakete, ki so zjutraj padle na del Kijeva, poškodovale šest stavb. Dodal je, da je bil napad usmerjen na stanovanjsko območje brez vojaške baze. Na vprašanje, kaj pričakuje, da se bo zgodilo v Kijevu, je dejal, da verjame, da se bo zgodil napad, podoben tistim v Mariupolu in Harkovu.

Napad v Kijevu
Napad v Kijevu FOTO: Profimedia

Medtem je ameriški inštitut za preučevanje vojne ocenil, da bo Mariupol v prihodnjih tednih najverjetneje padel. Čeprav ruske sile niso naredile velikega teritorialnega napredka, inštitut ugotavlja, da bi popolno uničenje Mariupola in obsežnejši napad na njegovo civilno infrastrukturo lahko privedla do kapitulacije in dokončnega padca. "Padec Mariupola bi lahko bil neizogiben," so dodali.

Znova se je oglasil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in vse, ki se poskušajo pridružiti ruskim silam v Ukrajini, posvaril, da bi bila to najslabša odločitev v njihovem življenju. "Dolgo življenje je boljše od denarja, ki vam ga ponujajo za kratko življenje," je dejal Zelenski. Dodal je, da ima Ukrajina informacije, da ruska vojska novači plačance iz drugih držav, da pa ji to ne bo pomagalo. Ukrajinske sile še naprej obvladujejo vsa ključna območja, je dodal.

Zelenski je tudi dejal, da so zajeli še nekaj ruskih vojakov. Njihovim materam je poslal jasno sporočilo: "Vsaka mati, ki ve, da je bil njen sin poslan v vojno proti Ukrajini, bi morala preveriti, kje je trenutno njen otrok. Še posebej tiste mame, ki ne morejo stopiti v stik s svojimi otroki, tiste, ki jim rečejo, da so njihovi otroci domnevno mrtvi. Objavljene so telefonske številke, na katere lahko pokličete, in izvedeli boste, kaj se je zgodilo vašim otrokom. Nismo nameravali ujeti na tisoče vojakov. Ne potrebujemo 13 tisoč mrtvih ruskih vojakov. Te vojne nismo želeli. Želimo samo mir. In želimo, da svoje otroke ljubite bolj, kot se bojite lastne vlade."

Zelenski se je ZDA zahvalil za dodatno vojaško pomoč, vendar je dejal, da ne bo razkril, kaj vsebuje novi paket. "To je naša obramba: sovražnik ne ve, kaj lahko pričakuje od nas." Dejal je še, da Rusija pričakuje, da bo z Ukrajino ravnal tako, kot je leta 2014, ko je Rusija brez boja zasedla Krim in podprla separatiste, ki so prevzeli nadzor nad Donbasom. "Ukrajina je zdaj druga država z veliko močnejšo obrambo," je dejal.

Po pogovoru s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen je ukrajinski predsednik sporočil, da pričakuje hiter napredek pri odobritvi prošnje za hitro članstvo v EU. Von der Leynova naj bi namreč obljubila, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da pospeši vstop Ukrajine v Evropsko unijo. "Postali bomo polnopravna članica EU," je dejal Zelenski ter dodal, da se bodo birokratski procesi, ki običajno trajajo leta, pospešili in skrajšali za mesece.

Srditi napadi v Mariupolu, satelitski posnetki prikazujejo uničenje

Medtem so ponoči potekale evakuacije civilistov iz ukrajinske prestolnice Kijev. Z avtobusi in avtomobili naj bi mesto zapustilo več kot tisoč ljudi, so na družbenih medijih sporočili ukrajinski viri in dodali, da so evakuirani zdaj "na varnem kraju". Nadaljuje se tudi reševanje ljudi, ujetih v gledališču v Mariupolu, ki je bilo v sredo tarča ruskega napada. Ta je sprožil val ogorčenja po vsem svetu in obsodbe, da gre za vojni zločin, saj so se v gledališče pred tem zatekli številni civilisti, pred poslopjem pa je na to opozarjal tudi velik napis "Otroci" v ruščini.

Po besedah enega od ukrajinskih poslancev, Sergija Taruta, naj bi bilo v zaklonišču pod gledališčem najmanj 1300 ljudi. Lokalne oblasti so doslej govorile o okoli tisoč civilistih. Zaklonišče naj bi napad sicer zdržalo, čeprav je bilo poslopje nad njim uničeno, število žrtev pa za zdaj ni jasno.

Francoska tiskovna agencija AFP navaja besede ukrajinske varuhinje človekovih pravic Ljudmile Denisove, da je nekaterim odraslim in otrokom uspelo priti iz gledališča ter da reševalci zdaj preiskujejo ruševine in skušajo odkleniti klet, v kateri je bilo zaklonišče. V Mariupolu, ki je tarča grozljivega ruskega obleganja, naj bi bilo sicer po navedbah ukrajinske strani doslej ubitih že najmanj 2000 civilistov, 80 odstotkov mesta naj bi bilo porušenega. Ameriški think tank ISW je na osnovi informacij ameriških obveščevalcev ponoči ocenil, da bo mesto verjetno padlo v prihodnjih tednih.

Iz zaklonišča naj bi zdaj rešili že več kot 100 ljudi, je sporočila ukrajinska varuhinja človekovih pravic  Liudmila Denisova. A 1300 jih je še vedno ujetih pod ruševinami, je dodala. Ukrajinski predsednik je dejal, da na kraju potekajo reševalna dela ter dodal, da je nadaljnje obstreljevanje s strani ruskih sil oblastem preprečilo vzpostavitev učinkovitih humanitarnih koridorjev do obleganega pristaniškega mesta.

Grški premier Kiriakos Mitsotakis je dejal, da je Grčija "pripravljena obnoviti" porodnišnico, ki je bila uničena v bombardiranju obleganega pristaniškem mestu Mariupol. Mesto je ob tem označil za središče grške manjšine v Ukrajini. "Je mesto, ki je našemu srcu drago in simbol barbarstva vojne". Njegovo sporočilo je prišlo dan po tem, ko je italijanski minister za kulturo Dario Franceschini dejal, da je Italija pripravljena obnoviti tamkajšnje mestno gledališče. "Gledališča vseh držav pripadajo celotnemu človeštvu," je ob tem zapisal.

Novi satelitski posnetki Mariupola kažejo več uničenja, ki ga je povzročilo neselektivno rusko bombardiranje. Jasno so vidni ogromni kosi razstreljenih civilnih domov.

Bela hiša: Biden Kitajsko opozoril na posledice, če bo pomagala Rusiji

Kitajski predsednik Ši Džinping je ameriškemu kolegu Joeju Bidnu v videopogovoru povedal, da so ZDA skupaj s Kitajsko odgovorne za ohranjanje svetovnega miru in stabilnosti. Vendar pa ukrajinski konflikt Džinping glede na navedbe kitajskega zunanjega ministrstva ne zanima. "Kitajska in ZDA sta stalna člana Varnostnega sveta ZN in vodilni gospodarstvi sveta. Marljivo bi morali nositi mednarodno odgovornost in si prizadevati za zagotavljanje miru po svetu," je dejal po poročanju kitajske televizije.

"Kriza v Ukrajini ni nekaj, kar si želimo videti," je še dejal kitajski predsednik v pogovoru, ki je trajal skoraj dve uri. Bidnu je povedal tudi, da se odnosi med državami ne smejo zaostriti do vojaških sovražnosti, kar je bila doslej še največja kitajska kritika ruskega napada na Ukrajino.

Biden je upal, da bo na njunem prvem pogovoru od novembra prepričal Džinpinga, da se ne vpleta v vojno v Ukrajini na strani Rusije. Malce kasneje je izjavo o pogovoru kitajskega in ameriškega predsednika podala tudi Bela hiša, ki je sporočila, da se je vse vrtelo okrog neizzvane ruske invazije na Ukrajino. Biden je Xiju predstavil poglede ZDA in zaveznikov, opisal ukrepe za preprečitev in odgovor na invazijo, vključno s sankcijami.

Pogovor med Joejom Bidnom in Ši Džinpingom
Pogovor med Joejom Bidnom in Ši Džinpingom FOTO: Bela hiša

"Opisal je posledice, če bo Kitajska Rusiji pomagala v času surovega napada na ukrajinska mesta in civiliste. Predsednik je poudaril svojo podporo diplomatski rešitvi krize. Voditelja sta se strinjala o pomenu ohranjanja odprtih komunikacijskih zvez za upravljanje tekmovalnosti med državama. Predsednik Biden je poudaril, da se ameriška politika do Tajvana ni spremenila in ZDA so še naprej proti vsakim enostranskim spremembam obstoječega stanja," je sporočila Bela hiša.

Bolgarija je 10 ruskih diplomatov razglasila za "persone non grata" in jim dala 72 ur časa, da zapustijo balkansko državo, poroča Sky News. Za to so se odločili, saj da se njihove dejavnosti štejejo za združljive z njihovim diplomatskim statusom. Gre za drugi val izgona ruskih diplomatov iz Bolgarije. Prvič so dva diplomata zaradi obtožb, da sta vpletena v vohunjenje, izgnali 2. marca. Rusko veleposlaništvo v Bolgariji je tokratni izgon označilo za "sovražno demaršo", ki lahko škodi odnosom med narodoma. Baltske države in Bolgarija izgnale ruske diplomate Podobno je naredila tudi Latvija, ki je iz države izgnala tri ruske diplomate, prav tako tudi Estonija, iz Litve so bili izgnani štirje.

Pogovor med Bidnom in Šijem nakazuje, da ostajajo komunikacijski kanali med ZDA in Kitajsko odprti, so pred pogovori sporočili iz Bele hiše. Voditelja bosta predvidoma govorila tudi o drugih vprašanjih v skupnem interesu. Kitajska doslej ni jasno obsodila ruske invazije na Ukrajino, Peking v Generalni skupščini ZN tudi ni podprl resolucije z obsodbo napada, temveč se je vzdržal. So pa na Kitajskem zanikali ameriške navedbe, da je Rusija, proti kateri je Zahod uvedel ostre sankcije, prosila za gospodarsko in vojaško pomoč Pekinga.

V ponedeljek se je sicer Bidnov svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan v Rimu srečal z visokim kitajskim zunanjepolitičnim predstavnikom Jang Džječijem. Medtem pa danes mineva tudi osem let od formalne ruske priključitve Krima. Ruski predsednik Vladimir Putin je na ta dan leta 2014 formalno podpisal ukaz o priključitvi tega ukrajinskega ozemlja. Mednarodna skupnost te priključitve ne priznava. Pred obletnico je Putin v četrtek ocenil, da so zadnja leta pokazala, da je bila odločitev prebivalcev Krima, da se združijo z Rusijo, pravilna. Kmalu po priključitvi Krima so se začele razmere vse bolj zaostrovati tudi na vzhodu Ukrajine, kjer so nadzor prevzeli proruski separatisti.

Kitajska je v dobrih odnosih z Moskvo, vendar pa je gospodarsko predvsem odvisna od izvoza v zahodne države.

Osem let od zavzetja Krima, Putin z nagovorom na stadionu

Osem let po tem, ko so ruske čete zasedle južno ukrajinsko regijo Krim, so dogodek v Rusiji pozdravile množice ljudi, ki so na moskovskem stadionu Lužniki mahale z zastavami. Tamkajšnje oblasti so sporočile, da se je na stadionu zbralo več kot 200.000 ljudi, vendar pa tega, kot opozarja Reuters, ni bilo mogoče neodvisno preveriti.

Vladimir Putin med govorom na stadionu
Vladimir Putin med govorom na stadionu FOTO: AP

Prenos govora ruskega predsednika na polnem stadionu je bil sicer vmes nenadoma prekinjen. Kremelj je pojasnil, da je za prekinitev prenosa kriva tehnična napaka, celoten govor pa so predvajali pozneje. "Vemo, kaj moramo narediti, kako to narediti in za kakšno ceno. In absolutno bomo uresničili vse naše načrte," je v govoru na stadionu dejal Putin.

V šolah so ob "krimski pomladi" pripravili tudi posebne učne ure.  

Pomoč ukrajinskim sirotam

SPREMLJAJ DOGAJANJE V ŽIVO

23.08

Ameriško vojaško letalo strmoglavilo med Natovo vojaško vajo na Norveškem

Na severu Norveške je strmoglavilo ameriško vojaško letalo s štirimi ljudmi. Letalo V-22 Osprey je sodelovalo v Natovi vojaški vaji, imenovani Cold Respond, ko so sporočili, da je letalo pogrešano. Letalo je bilo na vadbi in naj bi pristalo ob 17. uri, odkrili pa so ga po prejetju SOS signala. Informacij o osebah na krovu še ni. V času strmoglavljenja letala je bilo sicer na območju letenja slabo vreme.

22.58

Rusija naj bi z Belorusijo sklenila dogovor za zagotavljanje kritičnih živil

Rusija je z Belorusijo dosegla dogovor o dobavi kritičnih živil, če bo potrebno. Slednje vključujejo tudi s pšenico in rastlinskim oljem, kot del prizadevanj za izravnavo zahodnih sankcij, poroča beloruska tiskovna agencija Belta. Ob tem naj bi bili državi tudi blizu dogovora o cenah energentov. Narodi sta se 11. marca dogovorili, da bosta sprejeli skupne ukrepe za medsebojno podporo, vključno s cenami energije.

22.56

Ukrajina pravi, da bodo za uničenje neeksplodiranih bomb potrebnih leta

Ukrajina bo potrebovala leta, da bo deaktivirala neeksplodirane bombe po ruski invaziji, je dejal notranji minister države Denis Monastirski. "Na Ukrajino je bilo izstreljenih ogromno granat in min, velik del pa ni eksplodiral, ostajajo pod ruševinami in predstavljajo resnično grožnjo," je dejal.

22.51

Prvi konvoj pomoči ZN prispel v vzhodno Ukrajino

Humanitarna agencija Združenih narodov OCHA je napovedala prihod konvoja prve pomoči v mesto Sumy na vzhodu Ukrajine, ki ga je prizadela vojna. "ZN upa, da je to prva od številnih pošiljk, dostavljenih ljudem, ujetim v spopadih," je dejala OCHA. 130 ton nujne pomoči vključuje medicinske pripomočke, ustekleničeno vodo, pripravljene obroke in hrano v pločevinkah, ki bo neposredno pomagala približno 35.000 ljudem. Poleg teh predmetov je konvoj pripeljal opremo za popravilo vodovodnih sistemov, da bi pomagal 50.000 ljudem.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
22.03

V napadu na vojašnico v mestu Mikolajev več deset mrtvih

V ruskem raketnem napadu na vojašnice ukrajinske vojske v strateškem južnem mestu Mikolajev naj bi po poročanju Ukrajine umrlo več deset ljudi. "Na žalost smo imeli velik napad, raketni napad na Mikolajev. Ubitih je bilo na desetine ljudi," je dejal ukrajinski poslanec v Odesi Oleksij Hončarenko. "Govorimo o raketah, balističnih raketah," je dodal za BBC. Mesto Mikolajev, ki je ključnega pomena za ruske načrte pri zavzetju tretjega ukrajinskega mesta - Odese - zavira rusko ofenzivo ob obali Črnega morja.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3