Blinken: Uporabe kemičnega orožja v Mariupolu ni mogoče potrditi

Ukrajina se pripravlja na obsežne spopade, ki naj bi se v naslednjih dneh zgodili na vzhodu države, je v svojem novem nagovoru znova poudaril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Tuje voditelje je pozval, naj mu pomagajo tako, da Ukrajini posredujejo več orožja.

Medtem na Zahodu narašča strah, da je Rusija pripravljena uporabiti kemično orožje, tudi proti civilistom, kar je sicer po mednarodnih konvencijah prepovedano. Še več – po besedah vodje odbora ukrajinskega parlamenta za vključitev Ukrajine v EU Ivane Klimpuš naj bi Rusi v Mariupolu to že uporabili. "Rusija je uporabila neznano snov, najverjetneje gre za kemično orožje," je dejala. Žrtve so imele hude dihalne stiske, pri nekaterih se je pojavila odpoved dihanja, poroča SkyNews, ki sicer dodaja, da teh informacij ni mogoče neodvisno preveriti.

Če bi Rusija dejansko uporabila kemično orožje, bi se ruski predsednik Vladimir Putin moral zavedati, da so glede odziva Zahoda na mizi vse možnosti, je posvaril britanski državni sekretar za oborožene sile James Heappey. Nekatere stvari so pač nesprejemljive in uporaba kemičnega orožja bi bila deležna odgovora, je še dejal.

Britanski in ameriški obveščevalci so že včeraj opozarjali, da obstaja "resna zaskrbljenost", da bi Rusija lahko uporabila kemično ali biološko orožje, čeprav je podpisana pod Konvencijo o kemičnem orožju iz leta 1997, ki prepoveduje razvoj, uporabo ali kopičenje zalog teh vrst orožij.

"Obstajajo poročila, da so ruske sile morda uporabile kemične snovi v napadu na ljudi v Mariupolu. S partnerji si prizadevamo ugotoviti podrobnosti," je v ponedeljek na Twitterju zapisala britanska zunanja ministrica Liz Truss. Kot je dodala, bi bila uporaba tovrstnega orožja izjemno stopnjevanje konflikta, od ruskega predsednika in njegovega režima pa da bodo terjali pojasnila in odgovornost.

Omenjenih navedb ne morejo potrditi

Pomočnik župana Mariupola Petro Andruščenko pa je na Telegramu zapisal, da tovrsten napad "trenutno ni potrjen". "Čakamo na uradne informacije vojske," je zapisal. Da je ruski dron nad vojake in civiliste v Mariupolu spustil "strupeno snov", je že pred tem v ponedeljek zatrdil nacionalistični bataljon Azov, ki je obenem navajal, da naj bi ljudje doživljali dihalne odpovedi in nevrološke težave."Trije ljudje imajo jasne znake zastrupitve z vojaškimi kemikalijami, a brez katastrofalnih posledic," je v video sporočilu na Telegramu dejal vodja bataljona Andrej Bilecki. Ruse je obtožil uporabe kemičnega orožja med napadom na metalurški obrat Azovstal v mestu.

Da so seznanjeni s poročili, je potrdil tudi tiskovni predstavnik ameriškega Pentagona John Kirby, ki je dodal, da jih ne morejo potrditi. "Ta poročila, če so resnična, so zelo zaskrbljujoča in odražajo skrbi, ki smo jih imeli glede ruske možnosti uporabe različnih sredstev za nadzor, vključno s solzivcem, pomešanim s kemičnimi snovmi," je dejal.

Tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken je v torek dejal, da ne more potrditi navedb, da je ruska vojska v obleganju mesta Mariupola uporabila kemično orožje. Dodal pa je, da imajo ZDA verodostojne informacije, da bi lahko Rusija uporabila tovrstno orožje v napadu na branilce mesta in civiliste. "Informacije, ki jih imamo, delimo v Ukrajino in skupaj s partnerji skušamo ugotoviti, kaj se dogaja," je dejal Blinken, ki je bo tem izrazil zaskrbljenost.

Predstavniki zahodnih držav in Ukrajine so že v preteklosti svarili, da bi se lahko Rusija v svoji invaziji na Ukrajino zatekla k uporabi bolj skrajnih ukrepov, tudi kemičnega orožja, a doslej tovrsten napad še ni bil potrjen.

Putin ne dvomi v uspeh "posebne operacije" v Ukrajini

Ruski predsednik Putin pa je glede agresije nad Ukrajino znova izrazil prepričanje v zmago. Cilji "posebne operacije" bodo doseženi, o tem ni dvoma, je dejal med današnjim obiskom vesoljskega izstrelišča Vostočni na skrajnem vzhodu Rusije.

Putin je obenem znova branil svojo odločitev za invazijo na Ukrajino pred približno sedmimi tedni, češ da jim ni preostalo drugega, posredovanje pa da služi zagotavljanju ruske varnosti. "Nismo imeli druge možnosti," je dejal in dodal, da naj bi bil konflikt s "protiruskimi silami v Ukrajini" le vprašanje časa. Obtožbe o ruskih vojnih zločinih v mestu Buča pa je označil za "provokacijo".

Kijev pogajanja označil za izjemno težka

Putin je danes opozoril tudi, da pomanjkanje doslednosti v ukrajinskih zahtevah na pogajanjih upočasnjuje napredek pri končanju vojaške operacije. "V Istanbulu smo dosegli določeno raven dogovorov. Med drugim smo se dogovorili, da se varnostna jamstva ne bodo razširila na Krim, Sevastopol in Donbas. Pripravljeni smo bili na nadaljevanje pogajalskega procesa, a smo se namesto tega morali soočiti s provokacijo v Buči," je dejal Putin in dodal, da sta se državi tako znova znašli v slepi ulici, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Na Putinove izjave, da so pogajanja v slepi ulici, se je nato odzval svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. "Pogajanja so izjemno težka. Ruska stran se drži svoje tradicionalne taktike javnega pritiska na pogajalski proces, tudi z nekaterimi javnimi izjavami," je sporočil Podoljak. "Jasno je, da čustva bistveno vplivajo na pogajalski proces obeh strani. Jasno je tudi, da ukrajinska delegacija deluje izključno v okviru, ki je proukrajinski," je zapisal.

Pogajanja za končanje skoraj dvomesečnega konflikta potekajo že od začetka spopadov, vendar doslej niso prinesla nobenih konkretnih rezultatov. Predstavniki Moskve in Kijeva so se dvakrat osebno sestali v Turčiji, nazadnje proti koncu marca.

Vrnilo se je že skoraj milijon Ukrajincev

Trend vračanja beguncev v Ukrajino se medtem sicer nadaljuje. Ukrajinske obmejne sile so danes sporočile, da se je v državo vrnilo več kot 870.000 ljudi, ki so od začetka vojne pobegnili v tujino, med njimi pa je vedno več otrok, žensk in starejših oseb, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vsak dan naj bi se v Ukrajino vrnilo med 25.000 in 30.000 Ukrajincev, je dejal tiskovni predstavnik Andrij Demčenko. "Pravijo, da so razmere varnejše, zlasti v zahodnih regijah države. Ne morejo več bivati v tujini in so se pripravljeni vrniti v državo in tukaj tudi ostati," je še dodal.

Množično vračanje Ukrajincev prihaja v času, ko so se ruske oborožene sile konec prejšnjega meseca umaknile iz bližine glavnega mesta Kijev in se v celoti preusmerile na vzhod države.

Po podatkih Združenih narodov je od 24. februarja, ko je Putin sprožil napad, v tujino pobegnilo skupno več kot 4,6 milijona Ukrajincev, kar je najhitreje rastoča begunska kriza v Evropi po drugi svetovni vojni.

Francoski forenziki preiskujejo domnevne vojne zločine

Francoski policisti in forenziki so medtem prispeli v Ukrajino z namenom, da bi oblastem pomagali pri preiskavah domnevnih ruskih vojnih zločinov, potem ko je bilo v mestih v okolici Kijeva odkritih več sto trupel civilistov. Rusija pa je francosko skupino že obtožila pristranskosti in opozorila, da bo poskušala omadeževati ugled Moskve.

Francoski ministrstvi za notranje zadeve in pravosodje sta sporočili, da sta s skupnimi prizadevanji poslali skupino strokovnjakov, ki jo sestavljata dva forenzična izvedenca in približno 15 žandarjev iz francoskega inštituta za kriminalistične raziskave. Osebje je usposobljeno za vzorčenje DNK in obdelavo prstnih odtisov. Prav tako so opremljeni z laboratorijem za DNK, ki jim bo omogočil hitro genetsko analizo vzorcev.

Skupina je bila poslana s ciljem, da bi preprečila nekaznovanost vojnih zločinov po pobojih, ki so pretresli svet. Njihovi strokovnjaki pa bodo pomagali ukrajinskim in mednarodnim sodnim organom pri preiskavi umorov, identifikaciji žrtev in zbiranju dokazov.

Francija se je prav tako odločila izgnati šest ruskih diplomatov, osumljenih, da so pod diplomatsko krinko delali kot vohuni. Odločitev so v Parizu sprejeli, potem ko so francoske obveščevalne službe razkrile njihovo tajno operacijo, je v ponedeljek pozno zvečer sporočilo francosko zunanje ministrstvo.

"Šest ruskih agentov, ki so delovali pod diplomatsko krinko in katerih dejavnosti so bile v nasprotju z našimi nacionalnimi interesi, smo razglasili za persone non grata," je ministrstvo zapisalo v izjavi za javnost, ne da bi navedlo podrobnosti o naravi operacije, ki jo je razkrila domača obveščevalna služba.

Francija je sicer že izgnala 35 ruskih diplomatov zaradi njihovega delovanja proti francoskim varnostnim interesom. Podobne ukrepe pa je sprejela vrsta evropskih držav, med njimi Hrvaška, Poljska, Nemčija in Španija, Slovenija pa je število osebja na ruskem veleposlaništvu v Ljubljani zmanjšala za 33.