'Treba je upoštevati, da so Slovani Zahodnega Balkana trenutno na strani Rusije'

Vrh Nata v Madridu se zaključuje, voditelji držav članic pa se bodo kmalu posvetili drugim obveznostim. A še pred tem je novinar britanskega BBC-ja nekaj besed spregovoril tudi s slovenskim premierjem Robertom Golobom. Beseda je tekla predvsem o zasedanju Nata ter o Zahodnem Balkanu, ki mu je Golob tudi na vrhu posvetil nekaj pozornosti.

Premier je med drugim dejal, da je bila "reforma Nata", kot se je izrazil novinar, po njegovem mnenju temeljita. A ob tem je poudaril, da je treba ločiti med dolgo- in kratkoročnimi načrti. "Pri dolgoročnih načrtih smo naredili velik korak naprej. Pri kratkoročnih pa je nekaj zadev, ki jih moramo nujno nasloviti prednostno," je dejal. Glede podpore Ukrajini je izpostavil predvsem hitrost zagotavljanja le-te. "Tu moramo narediti več," je jasen.

Glede števila nameščenih vojakov pa Golob meni, da je treba najprej priti do dogovora med Natom in Rusijo: "Želimo ga spoštovati. Ne želimo ga izzivati ali kršiti." Meni, da je to glavni razlog, zakaj bo število vojakov nižje, kot je bilo pričakovano."Ampak problem ni toliko njihovo število, kot pa hitro povečanje tega števila. Mislim, da tukaj še zaostajamo," je dodal.

Prav tako sta spregovorila tudi o državah na Balkanu in o Srbiji, katere vlada je "blizu ruskemu predsedniku Putinu". Slovenija si sicer močno prizadeva za članstvo Bosne in Hercegovine v Natu. Do tega za zdaj še ni prišlo, je pa Golob po zaključku vrha v Madridu izpostavil, da Nato ne sme prezreti Zahodnega Balkana. Za BBC je dejal, da nobena evropska država ali prebivalci niso imuni na trenutno dogajanje v Ukrajini. Izpostavil je tudi, da istočasno poteka tudi informacijska vojna, ki jo izvaja Rusija.

"Velik del prebivalcev Zahodnega Balkana je naklonjen ruskim načrtom, niso pa jim naklonjene vlade. Zato bi morali neposredno nagovoriti te vlade, ki so naklonjene evropskim pogledom, jih poslušati in nato skupaj z njimi načrtovati nadaljnje aktivnosti. Poiskati moramo krhko ravnotežje," je pojasnil Golob. Dodal je, da je res, da je večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, trenutno na strani Rusije, kar je po njegovem mnenju treba upoštevati. "Če samo pogledamo stran, to ne bo rešilo težav. Ta vidik je zelo pomemben," je dejal.

Natov pristop do Kitajske, ki jo je zavezništvo označilo kot izziv, in ne kot grožnjo, je po mnenju Goloba pravilen. "Eden od zaključkov je bil, da ne želimo odtujiti Kitajske," je pojasnil. To pomeni, da ne želijo konfrontacije z njo, temveč želijo le opazovati, sodelovati s to državo v "novih okoliščinah".

Kot je dejal, ekspanzionistične težnje, še posebej s strani Kitajske, skrbijo vse. "Kitajska je rastoča supersila. A bistveno je, da sodelujemo, saj lahko le tako preprečimo eskalacije," je prepričan. Ob tem je dodal še, da bi se dogajanje v Ukrajini morda odvilo drugače, če bi Nato v odnosu do Rusije pred 10 leti ravnal tako kot danes s Kitajsko: "To je lekcija, od katere se moramo učiti."