Trump: Putin se strinja z varnostnimi zagotovili za Ukrajino

Donald Trump je v Beli hiši sprejel Volodimirja Zelenskega. Na začetku srečanja je Zelenski predal pismo svoje žene Olene Zelenske, namenjeno Melanii Trump za njeno pomoč pri vračanju ukrajinskih otrok v domovino. Trump je dejal, da bodo ZDA zagotovile Ukrajini "zelo dobro varnost", ni pa povedal, ali bodo pri teh zagotovili neposredno udeležene tudi ZDA.

"V zelo pomembnem koraku je predsednik Putin potrdil, da bo Rusija pristala na varnostna jamstva za Ukrajino, in to je ena od ključnih točk, ki jo moramo upoštevati in jo bomo obravnavali za pogajalsko mizo. Prav tako bomo obravnavali, kdo bo v bistvu kaj naredil," je ob začetku pogovorov v Beli hiši povedal Trump.

"Mislim, da bodo evropske države prevzele velik del bremena. Mi jim bomo pomagali in poskrbeli za varnost," je še dodal. Ob tem se je znova zavzel za tristransko srečanje z Zelenskim in Putinom, poroča britanski BBC.

Trump je prav tako napovedal, da bodo na srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji govorili tudi o morebitnih izmenjavah ozemlja. "V določenem časovnem obdobju, v enem ali dveh tednih, bomo vedeli, ali bomo to rešili ali pa se bodo ti grozni spopadi nadaljevali," je še dodal, poroča tiskovna agencija Reuters.

Ameriški predsednik je prav tako ocenil, da napredujejo pri prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Ob tem je poudaril, da so evropske države "prva obrambna linija", a da bo pri zagotavljanju miru pomagal tudi Washington, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Vključili se bomo," je dodal.

Prepričan je, da prekinitev ognja ni potrebna za končanje vojne. "Vem, da bi bilo morda dobro, če bi jo imeli, vendar strateško razumem, zakaj je ena ali druga država ne želi," je dodal. Ob tem se je zavzel za trajno premirje.

Trump namerava po pogovorih z Zelenskim in evropskimi voditelji v Beli hiši opraviti še telefonski pogovor s Putinom.

S Trumpom so se srečali tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer, italijanska premierka Giorgia Meloni, finski predsednik Alexander Stubb in generalni sekretar Nata Mark Rutte.

Vsi so se zavzeli za končanje vojne v Ukrajini. "Moramo ustaviti ubijanje. Moramo ustaviti uničenje ukrajinske infrastrukture," je denimo povedal Rutte. Zelenski je ponovil, da je varnost Ukrajine odvisna od ZDA in evropskih držav. Nemški kancler pa je pozval k prekinitvi ognja še pred morebitnim tristranskim srečanjem voditeljev ZDA, Ukrajine in Rusije.

"Ne morem si predstavljati, da bi se naslednje srečanje odvijalo brez prekinitve ognja, zato si za to prizadevajmo in poskušajmo izvajati pritisk na Rusijo," je dodal Merz. Trump je sicer prepričan, da prekinitev ognja ni potrebna za končanje vojne.

Macron je medtem pozval k štiristranskemu srečanju, ki bi vključevalo tudi Evropo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Mislim, da bi kot nadaljevanje verjetno potrebovali štiristransko srečanje, ker ko govorimo o varnostnih jamstvih, govorimo o celotni varnosti evropskega kontinenta," je dodal.

Na novinarsko vprašanje, kakšna varnostna jamstva Ukrajina potrebuje od ZDA, je Zelenski odgovoril, da potrebujejo vse. Pri tem je pojasnil, da potrebujejo zlasti močno vojsko, in med drugim kot prioritete za krepitev ukrajinske obrambe omenil izmenjavo obveščevalnih podatkov, dobavo vojaške opreme in usposabljanja, poroča britanski BBC.

Prav tako je izjavil, da je odprt za izvedbo volitev v Ukrajini. "Potrebujemo premirje (...), da bomo lahko izpeljali demokratične, odprte in zakonite volitve," je dodal. Predsedniške volitve v Ukrajini bi morale potekati leta 2024, a so bile zaradi vojnih razmer prestavljene in še ni datuma za njihovo izvedbo. V Moskvi zato Zelenskemu očitajo, da ni več legitimni voditelj.

Zelenski je pred srečanjem s Trumpom posvaril pred polovičnimi sporazumi za končanje vojne. "Mir mora biti trajen," je zapisal na družbenem omrežju X. Dodal je, da se ne sme ponoviti scenarij izpred let, ko je bila Ukrajina prisiljena predati Krim in del Donbasa na vzhodu države, Putin pa je to izkoristil kot odskočno desko za nov napad.

Zelenski je tudi poudaril, da varnostna jamstva, ki jih je Ukrajina prejela leta 1994, niso uspela zaščititi države. Dodal je, da Ukrajina ne bi smela prepustiti polotoka Krim Rusiji in da mora Rusija končati vojno, ki jo je začela. Varnostna jamstva bodo ena od osrednjih tem pogovorov obeh predsednikov in evropskih voditeljev v Washingtonu. Prav tako je ponovil, da je Rusijo mogoče k miru prisiliti le z močjo.

"Upam, da bo naša skupna moč z Ameriko in našimi evropskimi prijatelji prisilila Rusijo k resničnemu miru," je še zapisal ukrajinski predsednik.

Trump je po srečanju s Putinom izpostavil, da je najboljši način za konec vojne sklenitev mirovnega dogovora. Kot je pojasnil v objavi na omrežju Truth Social, bi mirovni dogovor končal vojno, medtem ko dogovori o prekinitvi ognja pogosto ne zdržijo.

Odposlanec ZDA Steve Witkoff je medtem v nedeljo izjavil, da se je Putin na petkovem srečanju strinjal z možnimi ameriškimi in evropskimi varnostnimi jamstvi za Ukrajino, podobnimi kolektivni obrambi Nata. Dodal je, da je Rusija nekoliko popustila glede petih ukrajinskih regij, pri čemer podrobnosti ni podal.

Evropske diplomate pa naj bi ameriški kolegi prosili, naj bodo glede na potek današnjega srečanja pripravljeni na tristransko srečanje med Trumpom, Zelenskim in Putinom, ki bi se lahko zgodilo že ta teden, poroča Sky News. Razen, če ne bo sprememb v zadnjem hipu, so se zavezniki ZDA in EU strinjali, da bi srečanje potekalo v Evropi.

Med videosrečanjem t.i. koalicije voljnih, ki je potekalo ta konec tedna, je Melonijeva za kraj srečanja predlagala Rim, Macron pa Ženevo. Zelenski in Trump naj bi bila bolj naklonjena Rimu, zlasti Vatikanu, Putin pa Ženevi, dodaja omenjeni medij. Italijansko in švicarsko zunanje ministrstvo pravita, da sta pripravljena gostiti srečanje, diplomati EU pa preučujejo tudi druge lokacije, vključno z Budimpešto in Helsinki, zaključuje Sky.

Koalicija voljnih je skupina okoli 30 držav, ki se je oblikovala na pobudo Pariza in Londona z namenom priprave načrta za podporo Ukrajini in nadzor spoštovanja morebitnega premirja.