Ukrajina poroča o pomembni zmagi nad ruskimi silami na Kačjem otoku

Ukrajinska vojska je prek družbenega omrežja sporočila, da je z različnimi vojaškimi silami izvedla več načrtovanih napadov na otok, s čimer so med ruskimi vojaki povzročili znatne izgube. Na različnih območjih naj bi izvedli skupaj 150 napadov, pri čemer je umrlo 49 ruskih vojakov, dodajajo. Vendar pa Euronews navedb ni mogel neodvisno preveriti. Po poročanju britanskega obrambnega ministrstva je sicer Ukrajina v napadu prvič uspešno uporabila rakete Harpoon, ki jih je prejela od Zahoda.

Tudi slike družbe Maxar Technologies prikazujejo vidne poškodbe na stolpu, ki leži na južnem koncu otoka, ter tudi požgano rastlinje na več lokacijah. Ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform poroča še, da so v napadih uspeli poškodovati ruski protiletalski sistem Pancir, radarsko postajo in tudi več vozil.

 Moskva je sicer v torek poročala nekoliko drugačno zgodbo. Kot so trdili, naj bi namreč Rusija uspešno odbila ponovni ukrajinski napad na otok. "V ponedeljek ob 5. uri zjutraj je kijevski režim izvedel nov poskus zavzetja Kačjega otoka," je dejal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Opozoril je tudi, da so ruski radarji na območju otoka zaznali ameriško izvidniško brezpilotno letalo serije RQ-4 Global Hawk, in dodal, da so ukrajinske sile po neuspešnem napadu na otok napadle še naftne ploščadi v Črnem morju.

Moskva je v preteklosti večkrat zatrdila, da je preprečila napade ukrajinskih sil za zavzetje otoka, vendar se je napad, ki je bil izveden v ponedeljek, razlikoval zlasti po obsegu uporabljenih sredstev.

Kačji otok je sicer strateško pomemben zaradi svoje lege ob ukrajinski in romunski obali, saj predstavlja odlično opazovalno točko in prostor za namestitev sistemov zračne obrambe. Kačji otok je Moskva zajela že na začetku vojne v Ukrajini. Otok je sicer postal simbol ukrajinskega odpora, potem ko je po spletu zakrožil tudi zvočni posnetek med rusko in ukrajinsko vojsko, v katerem so Ukrajinci na pozive ruske ladje, naj se predajo, odgovorili z "J*** se!"

Na vzhodu Ukrajine se nadaljujejo hudi boji. Hodorkovski prepričan, da se bo vojna končala na bojišču

V Donbasu se medtem nadaljujejo hudi boji. Ruske sile skušajo v celoti zavzeti Severodoneck in v okoliških krajih blokirajo ukrajinske enote, so sporočili iz ukrajinskega generalštaba. Ukrajinskim silam grozi obkolitev tudi južno od mesta Lisičansk, medtem ko zunaj dosega ruskih kopenskih sil zaenkrat ostajata mesti Slovjansk in Kramatorsk.

"Sovražnik poskuša vzpostaviti popoln nadzor nad Severodoneckom in blokirati enote obrambnih sil v krajih Borivske in Voronove," so sporočili iz ukrajinskega generalštaba. Glede na poročilo o razmerah v Donbasu so ofenzive ruskih enot osredotočene predvsem na območje med Severodoneckom in Bahmutom.

"Tam zunaj je pravi pekel," je dejal guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj, pri čemer je govoril o Severodonecku, ki je že več tednov pod hudim obstreljevanjem. "Naši fantje držijo svoje položaje in jih bodo držali tako dolgo, kot bo potrebno," je še dodal.

Vodja regionalne vojaške uprave v Mikolajevu Vitalij Kim je sporočil, da je mesto zadelo sedem raket. "Prekinil sem inšpekcijo v okrožju. Vrnem se v mesto. Mesto je bilo zadeto s sedmimi raketami," je zapisal na spletu. Pri tem je po besedah župana Oleksandr Sienkeviča umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni. "Zaradi rakete s v enem od zadetih podjetij zagorela goriva in maziva, celotno mesto pa je prekrito s črnim dimom. Na kraju so tudi gasilci," je dodal.

Po besedah župana sta bili v eksplozijah zadeti tudi šola in petnadstropna stavba. Na šoli je bila poškodovana tudi streha. "Prejeli smo tudi informacijo o štirih hišah, ki so poškodovane," je dodal.

Evakuacija civilistov, ki so zatočišče poiskali v lokalni tovarni Azot, za zdaj še vedno ostaja nemogoča. Ukrajinskim enotam pa medtem grozi tudi obkolitev južno od mesta Lisičansk, na drugi strani reke Severski Donec.

Druga glavna tarča ruskih napadov, mesti Slovjansk in Kramatorsk, v katerih je pred vojno skupaj živelo približno pol milijona prebivalcev, za zdaj ostaja zunaj dosega ruskih kopenskih sil. Trenutno so ukrajinski položaji severno od Slovjanska tarče obstreljevanja v okviru priprav na napad.

Po najnovejših podatkih britanske vojaške obveščevalne službe naj bi v regiji prihajalo do močnega obstreljevanja. Ruske sile namreč na Severodonetsk pritiskajo prek Iziuma na severu in Popasne na jugu. Ob tem so ocenili, da naj bi se Rusija zelo verjetno pripravljala na poskus napotitve večjega števila rezervnih enot v Donbas.

Hodorkovski se sicer strinja z napovedmi visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije Josepa Borrella: "Presenetil me je, vendar je povedal nekaj resničnega: to vprašanje se ne bo reševalo za pogajalsko mizo, ampak na bojišču." 

Guverner regije napad na rusko naftno rafinerijo označil za terorističnega

Dve brezpilotni letali sta danes napadli rusko naftno rafinerijo Novošahtinsk v rostovski regiji v južni Rusiji, so sporočili iz rafinerije. Slednja se nahaja v ruski regiji Rostov, le nekaj kilometrov od meje z ukrajinsko separatistično regijo Lugansk.

Guverner regije Rostov Vasilij Golubev je povedal, da so na kraju našli dele dveh brezpilotnih letal, vendar pa ni navedel, od kod bi letali lahko prišli. Zaradi napada je v rafineriji izbruhnil požar, ki pa so ga po guvernerjevih besedah že pogasili in evakuirali osebje tovarne. Žrtev v napadu ni bilo, rafinerija pa je prekinila obratovanje. Guverner regije je sicer napad označil za terorističnega.

Videoposnetki, ki so bili objavljeni na družbenih omrežjih in jih ni bilo mogoče neodvisno preveriti, so prikazovali brezpilotni letali, ki sta leteli nad tovarno tik pred eksplozijo. Rusija je od začetka vojaškega posredovanja v Ukrajini večkrat obtožila Kijev, da izvaja napade v bližini skupne meje.

Do napada na rafinerijo je prišlo le nekaj dni zatem, ko je Moskva Ukrajino obtožila napada na črnomorske vrtalne ploščadi ob obali Krima. Ukrajinske oblasti so ta napad v torek zvečer tudi priznale, saj naj bi ruske sile ploščadi uporabljale kot vojaški objekt.

Nekdanji oligarh: Ne pogajajte se z banditom Putinom

Ruski poslovnež v izgnanstvu Mihail Hodorkovski je evropskim voditeljem namenil ostro opozorilo. Meni namreč, da bi se morali izogniti napaki pri pogajanjih o koncu ukrajinske vojske z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. "Putin ni državnik, temveč bandit," je poudaril.

S tem se je navezal na številne pogovore evropskih voditeljev, ki so jih od začetka vojne opravili s Putinom. Med njimi je zlasti francoski predsednik Emmanuel Macron, a tudi on je bil v pogajanjih neuspešen. Tudi klici nemškega kanclerja Olafa Scholza, italijanskega premiera Maria Draghija in predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela z ruskim predsednikom niso obrodili sadov. Medtem je avstrijski kancler Karl Nehammer celo odpotoval v Moskvo ter se s Putinom srečal osebno.

"Voditelji večjih evropskih držav še vedno verjamejo, da se lahko s Putinom pogajajo, ne da bi ob tem izkazali svojo moč. To je velika napaka," je poudaril Hodorkovski, ki je Putina označil za bandita oz. razbojnika. "In kaj naredi razbojnik v situaciji, ko ima premoč in ko ga silijo, da naredi prvi korak v smeri pogajanj? Svojo žrtev skuša pokončati," je jasen.

Ob tem je nekdanji oligarh opomnil tudi, da je pandemija covida-19 in samoizolacija spremenila Putinovo dojemanje Ukrajine. Dvomi sicer, da ima ruski voditelj kakšne strateške načrte, saj o njem ne razmišlja kot o strategu. "Sliši različne predloge, med katerimi mu en ustreza. Tako se odloči zanj," pravi.

Zadnji dve leti je sicer Putin živel v skrbno nadzorovanem varnostnem mehurčku, da se ne bi okužil s koronavirusom. Dostop do njega pa so imeli le njegovi najbližji zaupniki in svetovalci. Ameriški obveščevalni uradniki so sicer že špekulirali o vplivu te skrajne osamljenosti na predsednikovo miselnost. "Invazija je mešanica želje, da bi postal pri volilnem telesu bolj priljubljen, in paranoičnega strahu pred tem, kar se dogaja v sosednji državi. Boji se teh demokratičnih sprememb in neodvisnosti, ki jo je pridobila Ukrajina," je še dejal za Euronews.

Scholz: Za obnovo Ukrajine bo potreben Marshallov načrt

Nemški kancler Olaf Scholz je v nemškem parlamentu pred tremi vrhovi voditeljev EU, G7 in Nata pozval k "Marshallovemu načrtu" za pomoč Ukrajini pri povojni obnovi in dodal, da bo ta obnova naloga več generacij, za njo pa se morajo angažirati finančne institucije, države donatorke in mednarodne organizacije.

"Tako kot od vojne opustošena Evropa v preteklosti, tudi Ukrajina danes potrebuje Marshallov načrt (...), za obnovo pa bomo potrebovali še več milijard evrov in dolarjev, kar bo trajalo več let," je dejal.

Voditelji EU se bodo ta teden sestali v Bruslju in razpravljali o odzivu na rusko vojno v Ukrajini. Scholz je zagotovil, da si bo prizadeval za soglasno odločitev 27 voditeljev EU o dodelitvi statusa kandidatke Ukrajini in dodal, da je to evropski odgovor na spreminjajoče se čase. V naslednjih dneh pa se bodo sestali tudi voditelji skupine držav G7. V bavarskem letovišču Schloss Elmau se bodo zbrali 26. in 28. junija, Scholz pa je na sestanek povabil tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, saj želi z njim začeti razpravo o pomoči za obnovo države. Dan kasneje se bodo v Madridu sestali voditelji držav zveze Nato.

Marshallov načrt je bil pobuda ZDA iz leta 1948 za zagotavljanje zunanje pomoči Zahodni Evropi. Nemškemu gospodarstvu je ta načrt povojne obnove omogočil okrevanje in razcvet po opustošenju, ki ga je povzročila druga svetovna vojna.

Japonska v bližini svojega ozemlja spremlja osem ruskih in kitajskih vojaških ladij

Japonsko obrambno ministrstvo je v torek sporočilo, da so njihove sile opazile pet ruskih vojaških ladij, ki jih vodi rušilec proti podmornicam, ki plujejo skozi ožino Tsushima, poroča CNN. Ožina ločuje Japonsko od Južne Koreje.

Ruska flota s petimi ladjami že teden dni pluje blizu japonskih otokov, od Hokaida na severu do Okinave na jugu, je sporočilo ministrstvo. Medtem so v bližini otoka Izu, približno 500 kilometrov južno od prestolnice Tokio, opazili vsaj dve kitajski vojaški ladji in oskrbovalno ladjo. Kot poročajo se zdi, da je ena od ladij Lhasa rušilec z vodenimi raketami tipa 55, druga pa ena najmočnejših kitajskih površinskih ladij.

"Gre za očitno predstavo moči Rusije in Kitajske," meni profesor političnih znanosti na univerzi Temple v Tokiu James Brown. Ob tem je dodal, da tovrstne aktivnosti predstavljajo veliko skrb za Japonsko.

Japonska sicer za zdaj ne trdi, da bi Rusija in Kitajska koordinirali svoje gibanje v bližini Japonske, kot sta sicer to že naredili oktobra lani. 

Rusija in Turčija na pogovorih o obnovi dobave žita iz Ukrajine

Na srečanju turških in ruskih generalov v Moskvi je bil dosežen dogovor, da bodo v prihodnjih tednih potekala pogajanja med Turčijo, Rusijo, Ukrajino in ZN za obnovitev dobave žita po Črnem morju, je sporočilo turško obrambno ministrstvo in dodalo, da je iz pristanišča v ukrajinskem mestu Mariupol odplula turška tovorna ladja. Na srečanju generalov je bil dosežen dogovor za pogajanja med Turčijo, Rusijo, Ukrajino in ZN, ki bodo potekala v prihodnjih tednih v Turčiji po srečanju Ukrajine in ZN.

Hkrati so turške oblasti sporočile, da je srečanje generalov že prineslo prve konkretne rezultate, in dodale, da je le nekaj ur po koncu turška ladja Azov Concord kot prva tuja ladja s tovorom zapustila ukrajinsko pristanišče Mariupol, ki je trenutno pod nadzorom ruskih sil. Pri tem pa niso navedli, ali ladja dejansko prevaža ukrajinsko žito.

Tudi rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da sta na današnjem srečanju obe strani razpravljali o varni plovbi turških trgovskih ladij in izvozu žita iz ukrajinskih pristanišč ter o pristopih k zagotavljanju varne plovbe v Črnem morju.

Ruske oblasti so sicer že pretekli teden dejale, da so pripravljene sodelovati pri reševanju krize glede izvoza ukrajinskega žita. Za grozečo svetovno prehrambeno krizo pa so obtožile Ukrajino, ki naj bi minirala svoja pristanišča.

Ukrajina sicer vztrajno zahteva, da se ji omogoči izvoz žita po železnici ali prek pristanišč v Črnem morju, ki jih po navedbah Kijeva že dlje časa blokira ruska mornarica.

Na Hrvaškem že več kot 20.000 beguncev iz Ukrajine

Hrvaška je ob začetku vojne v Ukrajini sporočila, da lahko sprejme do 20.000 ukrajinskih beguncev. V ponedeljek je to številko presegla in do danes jih je v državo prišlo skupno 20.068, kažejo podatki državne spletne platforme Hrvatska za Ukrajinu. Novih beguncev sicer ne nameravajo zavračati.

Med begunci iz Ukrajine je največ – kar polovica – žensk, sledijo otroci, ki jih je tretjina, medtem ko je moških 16 odstotkov. Več kot 18.000 beguncev iz Ukrajine na Hrvaškem biva v zasebnih nastanitvah, le 1700 pa v skupinskih, kjer stroške njihovega bivanja krije država.

Generalni štab hrvaške civilne zaščite je od začetka vojne v Ukrajini uredil 40 objektov za nastanitev beguncev. Trije od njih so namenjeni zasebni nastanitvi, 37 pa skupinski. Poleg tega eno podjetje skrbi za pripravo in dostavo hrane, eno za pranje perila, še eno pa za prevoz, kažejo podatki portala Hrvatska za Ukrajinu.

Hrvaška vlada je pred več kot tremi meseci odločila tudi, da bo razseljenim osebam iz Ukrajine pokrila do največ 3600 kun stroškov za najem in obratovalne stroške v zasebnih nastanitvah.

Zaradi zmogljivosti, ki so na voljo, in dobre organizacije Hrvaška svojih mej za Ukrajince ne bo zaprla, čeprav so jih sprejeli že več kot 20.000, so na ministrstvu za notranje zadeve potrdili za hrvaški časnik Večernji list.

V Sloveniji je medtem trenutno več kot 4000 beguncev iz Ukrajine z urejeno začasno zaščito, prav tako 1400 oseb, ki imajo urejeno mednarodno zaščito ali pa so zanjo zaprosile, so v ponedeljek ob svetovnem dnevu beguncev sporočili iz urada za oskrbo in integracijo migrantov. Ob tem so izpostavili, da se jim bo Slovenija še naprej trudila zagotavljati varnost.