Ukrajinski vojaki so v petek iz Kijeva dobili ukaz, naj se umaknejo iz Severodonecka, kjer so se zabarikadirali v industrijsko cono in tovarniški kompleks Azot. Rusko obrambno ministrstvo je zatrdilo, da se Ukrajinci res množično umikajo, za sosednji Lisičansk pa pravijo, da so ga njihove sile že obkolile.
Župan mesta Severodoneck Oleksandr Strjuk je v soboto nato potrdil, da je mesto v celoti padlo v ruske roke, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predstavnik proruskih separatističnih sil Andrej Maročko je dejal, da so Rusi vzpostavili nadzor tudi nad kemično tovarno Azot. Po besedah Ivana Filiponenka, ki je še en predstavnik separatistov iz Donbasa, se je v tovarni nahajalo 800 civilistov, ki so bili evakuirani.
"Po umiku naših vojaških enot sovražnik utrjuje svoje položaje v Severodonecku," je potrdila tudi ukrajinska vojska.
Ulični spopadi v sosednjem Lisičansku
Rusija sedaj sile usmerja proti Lisičansku, ki je njena naslednja strateška tarča v prizadevanju za osvojitev Donbasa. To je prek Telegrama potrdil tudi čečenski voditelj Ramzan Kadirov, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Po navedbah Maročka pa že potekajo ulične borbe za Lisičansk."Pripadniki Ljudske republike Lugansk in ruski vojaki so vstopili v Lisičank," je zatrdil po poročanju tiskovne agencije France Presse.
Na tem območju so v zadnjih tednih potekali srditi spopadi, mesto je bilo tarča srditih topniških napadov. Zavzetje Severodonecka in Lisičaska bi Moskvi in proruskim separatistom odprlo pot do Slovjanska in Kramatorska.
Ukrajinske sile so sicer v bližini mesta Bahmut odbile ruske napade med krajema Volodimirivka in Pokrovsk, skozi katera poteka ključna oskrbovalna pot za Lisičansk.
Okoli 5. ure zjutraj je bila tudi regija Černigov tarča napada z raketami, od katerih jih je bilo 20 izstreljenih z ozemlja Belorusije, je severno poveljstvo ukrajinske vojske zapisalo na Facebooku in dodalo, da je bila glavna tarča vas Desna, v kateri je bila zadeta infrastruktura. O žrtvah za zdaj ne poročajo, prav tako niso navedli, ali je bila prizadeta infrastruktura vojaška ali civilna.
Rakete iz Belorusije so priletele tudi v regijo Žitomir, kjer je skupno padlo 24 raket, umrl pa je en vojak, je sporočil župan mesta Žitomir Sergej Suhomlin.
Ukrajinska zračna obramba je na območju regije Hmelnicki uspela sestreliti dve raketi, v regiji Mikolajev na jugu Ukrajine pa obseg škode in število morebitnih žrtev še ocenjujejo, je dejala tiskovna predstavnica lokalne uprave.
Tiskovni predstavnik ruskega ministrstva za obrambo Igor Konašenkov je dejal, da je ruska vojska v napadu na tovarno cinka v mestu Kostjantinovka v Donbasu ubila 80 poljskih "plačancev", kot Rusija opredeljuje vse ukrajinske vojake s tujim državljanstvom, ne glede na njihov formalni status v Ukrajini.
Po njegovih besedah pa je napad v Mikolajevu ubil 300 ukrajinskih borcev. Ukrajina je po njegovih trditvah v zadnjih 24 urah tako izgubila 780 pripadnikov oboroženih sil.
V Sankt Peterburgu sta se sestala Lukašenko in Putin, ki je obljubil jedrske konice
Napadi se dogajajo ravno v času, ko sta se v Sankt Peterburgu sestala ruski predsednik Vladimir Putin in njegov beloruski kolega Aleksander Lukašenko. Predsednika sta obeležila 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med njunima državama. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa naj bi Belorusijo obiskal v četrtek in petek.
Čeprav Belorusija ni neposredno vpletena v konflikt z Ukrajino, so oblasti v Minsku ruski vojski dale na razpolago belorusko ozemlje kot izhodišče za kopenski napad na Kijev. Država, ki jo od leta 1994 vodi Lukašenko, je tudi zato podvržena mnogim sankcijam Zahoda.
Po Putinovih besedah bodo zahodni sosedi v prihajajočih mesecih dobavili rakete tipa Iskander-M, ki lahko med drugim nosijo tudi jedrske konice. Prav tako je Lukašenku ponudil nadgradnjo beloruskih bojnih letal Su-25, da bi ta lahko nosila jedrsko orožje.
Kot še navaja agencija Tass, je Putin v televizijskem prenosu srečanja dejal, da imajo ZDA v Evropi 200 kosov jedrskega orožja, večina teh naj bi bila jedrske bombe. Ruski predsednik trdi, da je za namen rabe tega jedrskega orožja, ki se nahaja v šestih evropskih državah, v pripravljenosti 257 letal.
Rusko zunanje ministrstvo je maja izključilo možnost uporabe jedrskega orožja v Ukrajini in se pri tem sklicevalo na njihovo jedrsko doktrino, ki predvideva uporabo tovrstnega orožja le, če je ogrožen obstoj države.
V ruski jedrski doktrini obstajajo jasne smernice za uporabo jedrskega orožja, te pa niso v skladu s cilji, zastavljenimi v okviru "posebne vojaške operacije" v Ukrajini, je takrat dejal tiskovni predstavnik ministrstva Aleksej Saižev.
Pri tem je Saižev dodal, da je Rusija večkrat predlagala sporazume, ki naj bi onemogočili jedrsko vojno, in Zahod obtožil namernega zaostrovanja razmer z "izmišljeno" jedrsko grožnjo s strani Rusije. Putin je sicer ob začetku invazije Zahod večkrat posvaril, naj se v konflikt ne vmešava in hkrati poskrbel, da so bile njegove jedrske sile v stanju povečane pripravljenosti.
Beloruski volivci so na referendumu o ustavnih reformah konec februarja odločili, da ima lahko njihova država jedrsko orožje in rusko vojsko na svojem ozemlju.
