Beg pred mobilizacijo: na mejah kolone vozil, Rusija pa že zapira vrata

Oblasti v ruski republiki Severna Osetija, ki meji na Gruzijo, so omejile vožnjo z avtomobili v to regijo, potem ko je v zadnjih dneh več deset tisoč ljudi pobegnilo v Gruzijo, da bi se izognili vojaški mobilizaciji. Iz Moskve so medtem sporočili, da so na gruzijski meji vzpostavili tudi naborniški center, ki je že pričel z mobilizacijo.

Vodja regije Severna Osetija Sergej Menjalo je na Telegramu zapisal, da je v majhni gorski regiji razglasil visoko stopnjo pripravljenosti in odredil omejitev vstopa avtomobilov.

Na meji z Gruzijo pa je bil medtem vzpostavljen naborniški center, ki je že pričel z mobilizacijo moških na njegovem seznamu, poroča ruska tiskovna agencija Tass. V luči tega so ruske oblasti dodale, da center, ki so ga namestili na edinem mejnem prehodu med državama, ni pooblaščen za prepoved odhoda tistih, ki bežijo pred vpoklicem v vojsko.

Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin odredil delno mobilizacijo, so na mejah z nekaterimi sosednjimi državami, zlasti z Gruzijo, Kazahstanom in Finsko, nastale dolge kolone vozil, v katerih so številni Rusi, ki se želijo izogniti morebitnemu vpoklicu.

Gruzijski notranji minister Vakhtang Gomelauri je danes sporočil, da na meji na vstop čaka približno 4960 vozil, vsak dan pa mejo prečka skoraj 10.000 ljudi, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Samo v Evropsko unijo je v tem času po poročanju evropske agencije za zunanje meje Frontex vstopilo že približno 66.000 ruskih državljanov. Večina jih je imela dovoljenje za bivanje v EU ali dvojno državljanstvo. Pričakovati je, da se bo število nezakonitih prehodov meje povečalo, če se bo Kremelj odločil zapreti mejo. 

Ukrajinka: Evforični smo, ko Ukrajina napade okupirana ozemlja

Napredek Ukrajine v južnih regijah Herson in Zaporožje je bil veliko bolj omejen kot njeni uspehi na severovzhodu. Tako Ukrajina kot Rusija se v teh regijah skušata prebiti naprej, zato so vojaki v prvi bojni liniji ves čas izpostavljeni obstreljevanju. O dogajanju na fronti v regiji Herson poroča novinar BBC Abdujalil Abdurasulov, ki je dobil redko priložnost dostopa do območja.

"Ukrajinci so na položaj poslali samovozno artilerijo in ustrelili proti ruski strani," je zapisal in bralce postavil neposredno na fronto. Strelci so se nato nemudoma umaknili nazaj. In čeprav je napredovanje ukrajinskih sil na jugu zelo počasno, imajo njihove topniške enote polne roke dela, pripoveduje.

Vojaki po širnem polju hodijo v okrilju dreves in se sploh ne zmenijo več za zvok krogel, ki letijo nad njihovimi glavami, niti za zvok eksplozij. Borci so mu povedali, da je ruska opazovalnica oddaljena približno 500 metrov in da so morda v dosegu osebnega orožja. 

Ukrajinci so se nato premaknili nazaj do uničenega kmetijskega poslopja, ki so ga zavzeli le slab teden dni nazaj. Zdaj kopljejo rove in nosijo vreče s peskom, da bi utrdili svoj položaj. Vse govorice o protiofenzivi pri nas pomagajo zavajati Ruse in dosegati pridobitve na vzhodu, se smeji Vasilij, namestnik poveljnika polka. "A tudi tu imamo nekaj uspeha. Z majhnimi koraki nadaljujemo osvobajanje vasi, a je zelo težko – vsaka naša zmaga je prelita s krvjo," dodaja.

Prav na to protiofenzivo čakajo številni Ukrajinci, ki ostajajo na okupiranih ozemljih za rusko fronto. "Evforični smo, ko Ukrajina napade okupirana ozemlja," pravi Iryna, prebivalka Melitopola na jugu. "To pomeni, da Ukrajina ni pozabila na nas. Vsi vemo, da življenje v bližini vojaške infrastrukture in zgradb ni varno, zato se je večina civilistov odselila s teh lokacij," je povedala.

Dlje ko čakajo, težje ljudje na zasedenih ozemljih preživijo. Mnogi so verjeli, da se bo protiofenziva zgodila avgusta. Ko pa se to ni zgodilo, so ljudje začeli bežati proti ozemljem pod ukrajinskim nadzorom in območjem dlje proti zahodu.

Med njimi je bila Tatyana Kumok iz Melitopola. Izraelska državljanka je bila na obisku v svojem domačem mestu, ko se je februarja začela ruska invazija. Ostala je v mestu in razdeljevala pomoč prebivalcem, vendar se je septembra z družino odločila zapustiti mesto. Eden glavnih razlogov za odhod je bila obljuba Rusije, da bo izvedla "referendum".

Ker se je mesto spremenilo v velikansko vojaško bazo, je po njenih besedah jasno, da ruske čete mesta ne bodo zlahka zapustile. "Očitno je bilo, da mesto to jesen ne bo osvobojeno," dodaja.

'Če bi sedemletnik v šoli govoril proukrajinsko, bi ga lahko staršem odpeljali'

Prebivalci po besedah novinarja poročajo, da tudi tihi upor proti ruski okupaciji postaja nevaren. Septembra so bile številne družine prisiljene svoje otroke poslati v šole pod rusko upravo, čeprav so bili njihovi otroci izpostavljeni propagandi Kremlja. "Če svojega otroka ne pošljete v šolo, je to za vas lakmusov papir – pomeni, da imate proukrajinska stališča," pojasnjuje Kumokova. "Poznam starše, ki so morali svojemu sedemletnemu otroku zapovedati, naj o stvareh, o katerih se doma pogovarjajo, ne govori z nikomer v šoli. V nasprotnem primeru bi otroka lahko vzeli. To je bilo res grozno."

Vse več je torej zatiranja ljudi, ki ne podpirajo ruske vladavine. "Od avgusta po uspešnih ukrajinskih zračnih napadih se je močno povečalo število aretacij," pravi Bohdan, ki še vedno živi v Hersonu. Za BBC je govoril prek aplikacije za sporočanje, njegovo pravo ime pa zaradi njegove varnosti ni razkrito.

Pojasnil je, da so doslej aretacije temeljile na seznamu imen, ki ga je imela ruska vojska. Toda zdaj lahko aretirajo kar vsakogar in ga vržejo v klet na zaslišanje.

Vojaki Ukrajincem rekli, naj bodo po referendumu pripravljeni na vpoklic

Referendumi domačim prebivalcem prinašajo novo grožnjo – mobilizacijo. Veliko moških bi lahko vpoklicali v boj za rusko vojsko. Ruski vojaki v nekaterih vaseh že hodijo od hiše do hiše in si zapisujejo imena moških prebivalcev, pravijo tamkajšnji prebivalci. Trdijo, da so jim vojaki sporočili, naj bodo po referendumu pripravljeni na vpoklic.

Moški, stari 18–35 let, menda ne smejo več zapustiti zasedenih ozemelj. Iryna je z možem in otrokoma odšla 23. septembra, na prvi dan t. i. referenduma. Sicer so želeli ostati, da bi pazili na njeno paralizirano 92-letno babico. "Toda ko je Putin napovedal vpoklic in smo že vedeli za referendum, je bilo jasno, da bo prišlo do množične mobilizacije in da bodo moški pridržani kar na ulici ne glede na njihovo starost," pravi. "Brez plina in elektrike bi lahko preživeli, za to bi našli rešitve. Za to pa ne. To je bila naša meja," pravi Iryna.

Ruski vpoklic bo za ukrajinsko protiofenzivo predstavljal več izzivov. Ukrajinski vojaki so prepričani, da bo eskalirala vojno in da bo umrlo več ljudi. "Sovražnika ne smemo podcenjevati," pravi poveljnik strelcev. "Na novo rekrutirani ruski vojaki bodo imeli puške in granate, zato bodo predstavljali grožnjo, ki jo bomo morali odpraviti," je sklenil. 

Rusija mobiliziranim ne bo več izdajala mednarodnih potnih listov

Rusija ne bo več izdajala mednarodnih potnih listov državljanom, ki bodo v okviru mobilizacije vpoklicani v vojsko, so oblasti v Moskvi danes sporočile na vladnem informacijskem portalu, medtem ko je več deset tisoč ljudi v begu pred mobilizacijo že pobegnilo v tujino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Če je bil državljan že vpoklican na služenje vojaškega roka ali je prejel poziv za mobilizacijo ali vpoklic, bo vloga za mednarodni potni list zavrnjena," navaja sporočilo na informacijskem portalu.

Rusi za potovanje v večino tujih držav potrebujejo mednarodni potni list, v Armenijo, Belorusijo, Kazahstan in Kirgizijo pa lahko gredo zgolj z notranjim potnim listom, ki je enakovreden osebni izkaznici.

Omejitve pri izdajanju potnih listov so v Moskvi napovedali, ker se številni Rusi bojijo zaprtja meja in bežijo iz države sredi kampanje za mobilizacijo rezervistov, s katero naj bi okrepili svoje sile v Ukrajini, navaja AFP.

Odkar se je prejšnji teden začela mobilizacija, ki jo sicer opisujejo kot "delno", je že več deset tisoč Rusov odšlo v sosednje in bližnje države, zlasti v Gruzijo, Kazahstan in Mongolijo.

Izseljevanje je tako obsežno, da so ruske varnostne službe v torek na meji z Gruzijo vzpostavile "mobilni" urad za mobilizacijo, da bi prestregle tiste, ki bi morda poskušali pobegniti pred vojsko, poroča AFP.

Predsednik Vladimir Putin je sicer zagotovil, da bodo v vojsko mobilizirani le tisti z vojaškimi izkušnjami, vendar je naključna ali namerna mobilizacija starejših, bolnih in študentov, ki naj bi bili izvzeti, sprožila ogorčenje, saj nekateri sumijo, da oblasti nameravajo mobilizirati veliko več ljudi, kot je bilo napovedano.