Letalo ruske vojske je davi izvedlo zračni napad na Kačji otok v Črnem morju. Ruska izstrelka sta po navedbah ukrajinskih sil znatno poškodovala tamkajšnji pomol. Moskva je pozneje sporočila, da je bilo v napadu ubitih več ukrajinskih vojakov. Teh informacij ni bilo mogoče preveriti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ukrajinske enote so po navedbah obrambnih predstavnikov davi ponovno izobesile zastavo države nad Kačjim otokom. Zastavo z napisom "Zapomni si, ruska vojaška ladja, otok pripada Ukrajini!!!" naj bi tudi podpisal guverner Odese Maksim Marčenko.
Rusija je otok zasedla kmalu po začetku vojne, vendar se je pred približno tednom dni umaknila zaradi večkratnih ukrajinskih napadov. Ob umiku so v Moskvi navedli, da gre za "gesto dobre volje", ki da bo Ukrajini omogočila izvoz žita in kmetijskih pridelkov.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočil, da je do ruskega napada prišlo, ko so se ukrajinske enote z motornim čolnom izkrcale na otoku in se fotografirale z zastavo. Zatrdil je, da je življenje izgubilo več ukrajinskih vojakov.
Ukrajinske sile so sicer po poročanju tujih tiskovnih agencij eno zastavo na Kačjem otoku izobesile že na začetku tedna. "Vojaška operacija je bila končana in ozemlje je vrnjeno pod jurisdikcijo Ukrajine," je v ponedeljek sporočilu dodala tiskovna predstavnica ukrajinskih sil na jugu države Natalija Gumenjuk. Ob tem ni navedla, ali so se na otok vrnili tudi ukrajinski vojaki.
Ruska ladja z domnevnim ukrajinskim žitom iz Turčije nazaj v ruske vode
Tovorna ladja pod rusko zastavo, ki prevaža domnevno v Ukrajini ukradeno žito, je skoraj teden dni po prihodu odplula stran od turške obale in se vrnila v ruske teritorialne vode, je danes dejal turški vir. Ladja, ki naj bi minuli četrtek izplula iz ukrajinskega pristanišča Berdjansk pod ruskim nadzorom, naj bi bila še vedno natovorjena z žitom.
Kot je bilo razvidno s spletne strani marinetraffic.com, ki v živo sledi pomorskemu prometu, je ladja Zhibek Zholy plula čez Črno morje v smeri Rusije. Plula je vsaj 20 kilometrov stran od turškega črnomorskega pristanišča Karasu, preden naj bi izklopila svoj oddajnik in se je za njo izgubila sled.
Da se je ladja vrnila v ruske teritorialne vode, je za francosko tiskovno agencijo AFP danes potrdil tudi neimenovani turški vir.
Kijev trdi, da je 7000-tonska ladja izplula iz ukrajinskega pristanišča Berdjansk, ki ga nadzira Rusija, potem ko je tam prejšnji teden natovorila zaseženo ukrajinsko pšenico. Izplutje ladje iz Berdjanska, natovorjene z žitom, je minuli četrtek potrdil tudi vodja proruske lokalne uprave Jevgenij Balicki, ki je navedel, da se ladja odpravlja "proti prijateljskim državam", ne da bi navedel njeno destinacijo.
Ukrajina je zahtevala, da Turčija zaseže plovilo in vrne domnevno ukradeno pšenico. Za zdaj ni znano, kaj se je zgodilo s pšenico. Neimenovani člani posadke ladje so za rusko tiskovno agencijo Tass povedali, da je ladja nameravala žito pretovoriti na drugo ladjo, da "ne bi izgubili denarja".
Turški vir je izrazil domnevo, da je ladja še vedno naložena z žitom, je pa zavrnil poročanje ruskih medijev, da naj bi posadka nameravala žito pretovoriti na drugo ladjo. V Ankari navedb o tem niso želeli komentirati. Odkar je ladja minuli petek priplula do Karasuja, turške oblasti niso podale uradne izjave.
Nasa: Rusija zasedla 22 odstotkov ukrajinskih kmetijskih zemljišč
Ruske sile trenutno nadzirajo približno 22 odstotkov ukrajinskih kmetijskih površin, kar ima drastičen vpliv na eno glavnih svetovnih dobaviteljic žita in jedilnih olj, je danes sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa in hkrati opozorila, da se trenutno nahajamo šele v začetni fazi prehranske krize.
Satelitski podatki, ki so jih analizirali Nasini strokovnjaki, kažejo, da ima Rusija zaradi zasedbe velikih delov vzhodne in južne Ukrajine nadzor nad zemljišči, na katerih se pridela 28 odstotkov vseh zimskih pridelkov v državi, predvsem pšenice, oljne repice, ječmena in rži, ter 18 odstotkov poletnih pridelkov, predvsem koruze in sončnic.
Po mnenju Nase bi lahko motnje pri setvi in žetvi - zaradi bega ljudi pred vojno in pomanjkanja delovne sile, uničenja pridelovalnih površin v obstreljevanju ipd. - močno vplivale na svetovno preskrbo s hrano.
Po ameriških podatkih je Ukrajina pred vojno dobavljala 46 odstotkov sončničnega olja, s katerim se trguje na svetovnih trgih, devet odstotkov pšenice, 17 odstotkov ječmena in 12 odstotkov koruze.
Rusija je tekom invazije blokirala izvoz hrane iz Odese, glavnega pristanišča ob Črnem morju, ter na nekaterih območjih uničila skladiščno in prometno infrastrukturo. To pomeni, da imajo kmetje po vsej državi, zlasti pa na zasedenih območjih, manj možnosti, da bi svojo proizvodnjo spravili v skladišča in na trge.
"Smo v začetni fazi prehranske krize, ki bo verjetno na nek način prizadela vse države in ljudi na Zemlji," je opozoril direktor Nasinega programa Harvest Inbal Becker-Reshef, ki uporablja podatke ameriških in evropskih satelitov za preučevanje svetovne proizvodnje hrane.
