V ponedeljek zvečer je Ukrajina ciljala skladišče orožja v mestu Nova Kahovka ob reki Dnjeper. Po navedbah ukrajinske strani so v napadu uničili vojaško opremo, ruske sile pa naj bi v napadu izgubile več ducat vojakov. Ruska tiskovna agencija RIA Novosti je medtem danes zjutraj poročala o sedmih smrtnih žrtvah napada. Pri tem naj bi bili še štirje pogrešani in več deset ranjenih, pri čemer se je sklicevala na sporočila proruskih oblasti v kraju, ki trdijo, da so izstrelki zadeli zgolj civilne objekte.
Prav tako je prorusko vodstvo sporočilo, da je veliko ljudi pokopanih pod ruševinami, da je bilo v obstreljevanju poškodovanih več sto domov in da naj bi bilo uničenih tudi 35 ton humanitarne pomoči, vključno s hrano za domačine.
Kijev je včeraj tamkajšnje civiliste pozval k evakuaciji, saj je napovedal načrte za ponovno osvojitev območij, ki jih trenutno nadzoruje Moskva, zlasti s pomočjo orožja, ki ga dobavljajo zahodne države. Ruski viri trdijo, da je bil tudi v ukrajinskem napadu na Novo Kahovko uporabljen raketni sistem himars, ki so ga Kijevu dobavile ZDA.
Obljube o novih dobavah orožja je Ukrajini v ponedeljek med obiskom Kijeva dal nizozemski premier Mark Rutte. Nizozemska je sicer Ukrajini že dobavila orožje v vrednosti skoraj 175 milijonov ameriških dolarjev, vključno s havbicami. Pet kosov težkega orožja je bilo že dobavljenih, še trije pa naj bi dobavljeni v bližnji prihodnosti.
Iz Mikolajeva na jugu so prišla poročila, da je bilo v ruskem obstreljevanju stanovanjskih stavb ranjenih 12 ljudi, župan Melitopola pa ruskim silam očita, da so v strahu pred ukrajinsko protiofenzivo blokirale izhode iz mesta in tako civiliste uporabljajo kot živi ščit. Ruskim vojakom je medtem uspelo obkoliti Siversk v Donbasu na vzhodu države.
Tisoči po ruske potne liste
Medtem je namestnica vodje proruske uprave regije Herson Jekaterina Gubareva na Telegramu v ponedeljek zapisala, da naj bi že več kot 10.000 prebivalcev te regije prejelo ruske potne liste. Prvi ruski potni listi pa naj bi bili v regiji Herson izdani pred mesecem dni, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek izdal odlok, ki odslej omogoča hitrejšo pridobitev ruskega državljanstva za vse prebivalce Ukrajine. Predhodno je ta možnost veljala le za prebivalce obeh separatističnih republik Doneck in Lugansk, ki ju priznava Moskva, ter za regiji Herson in Zaporožje, kjer ruska vojska nadzoruje večje dele ozemlja.
Izplutje tovornih blokirajo vojaške ladje in mine
Turčija bo v sredo gostila rusko in ukrajinsko delegacijo ter diplomate ZN, ki se bodo pogovarjali o ponovnem zagonu dobave žita prek Črnega morja, so danes sporočile turške oblasti. Po navedbah Ankare v Črnem morju čaka 20 trgovskih ladij, ki bi jih lahko hitro natovorili z ukrajinskim žitom.
"Vojaške delegacije turškega, ruskega in ukrajinskega obrambnega ministrstva ter delegacija Združenih narodov se bodo jutri v Istanbulu pogovarjale o varni odpremi žita, ki čaka v ukrajinskih pristaniščih, na mednarodne trge," je dejal turški obrambni minister Hulusi Akar, ki pa ob tem ni navedel, kdo naj bi sprti strani zastopal.
Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva je nato potrdil srečanje, ob tem pa zatrdil, da ima Moskva seznam zahtev. "Naslednji krog strokovnih posvetovanj je načrtovan za 13. julij v Istanbulu," je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax dejal predstavnik ministrstva Pjotr Iljičev.
"Pogoji, ki so po našem mnenju povsem razumljivi, vključujejo možnost nadzora in preiskav ladij, da bi se izognili možnosti tihotapljenja orožja, in zavezo Kijeva, da ne bo izvajal provokacij," je dodal Iljičev.
Turčija si že dalj časa prizadeva za obnovitev izvoza ukrajinskega žita in spodbuja pogajanja med Rusijo in Ukrajino. Po navedbah Ankare naj bi v Črnem morju čakalo 20 ladij, ki bi jih lahko hitro natovorili in poslali v svet.
Ukrajina sicer velja za eno največjih izvoznic pšenice in drugega žita na svetu, izvoz žita iz Ukrajine pa že več mesecev blokirajo ruske vojaške ladje, kot tudi mine, ki jih je Kijev postavil v Črno morje v okolici svojih pristanišč.
ZN: Umrlo že več kot 500 civilistov
Od začetka ruske agresije na Ukrajino je bilo v spopadih ubitih že več kot 5000 civilistov, kažejo danes objavljeni podatki urada ZN za človekove pravice. Dejansko število civilnih žrtev je po navedbah urada verjetno precej višje, saj ZN nimajo dostopa do območij najhujših spopadov, opozarjajo tuje tiskovne agencije.
Po dostopnih podatkih je bilo od 24. februarja, ko je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal začetek invazije na Ukrajino, skupno ubitih 5042 civilistov, od tega 343 mladoletnikov, 11.544 pa je bilo ranjenih, od tega 357 otrok, je urad zapisal v izjavi.
Več kot polovica smrtnih žrtev med civilisti je bila zabeležena marca, večina pa jih je umrla zaradi napadov z eksplozivnimi napravami, vključno z bombardiranjem iz zraka, težkim topništvom in raketnimi sistemi, so že navedli pri uradu.
Dejansko število civilnih žrtev je bržkone višje, saj ZN nimajo dostopa do območij, kjer še vedno divjajo najhujši spopadi.
