'Ukrajinska zmaga na vzhodu države je balzam za dušo'

Na osvobojenih ukrajinskih ozemljih ostajajo uničena ruska vozila, ki jih krasi črka Z. Porušeni mostovi so prekriti z znaki, ki opozarjajo na mine. Uničene so tudi stavbe. To je zapuščina, ki je ostala po umiku ruske vojske z okupiranih območij. CNN je postala prva mednarodna televizijska ekipa, ki je po njegovi osvoboditvi vstopila v mesto Izjum. Naletela je na mesto, ki se po šestmesečni okupaciji prebuja v novo resničnost.

V tem pomembnem strateškem mestu še vedno potekajo dela, s katerimi skušajo zagotoviti popolno varnost mestnega jedra. Prizadevajo si obnoviti mesto in tudi druga ponovno zavzeta območja. Ob tem skušajo ujeti še nekaj tistih ruskih vojakov, ki se še vedno skrivajo, prav tako pa tudi vse, ki so v času okupacije sodelovali z njimi. V mestu medtem ostaja tudi popoln informacijski mrk, prekinjena sta namreč tako telefonski kot podatkovni signal; posledica ruske taktike na okupiranih ozemljih.

Kot je za televizijo povedal ukrajinski vojaški vir, je osvoboditev Izjuma pomenila pomembno strateško izgubo za rusko vojsko. Ta ga je namreč uporabljala kot ključno bazo in oskrbovalno pot za svoje sile v vzhodni Ukrajini. Domačini so medtem po poročanju medija olajšani, da je mesto ponovno v rokah Ukrajine. Ulice sicer povečini ostajajo prazne, vendar pa sem ter tja na plano vseeno pokuka kakšen posameznik. Ti pomahajo vojaškim vozilom in se rokujejo z ukrajinskimi vojaki.

Vendar pa je v mestu še vedno občutiti strah pred Rusi, piše CNN. Prebivalci namreč ne želijo spregovoriti o tem, kaj se je dogajalo v šestih mesecih ruske okupacije. A nekateri so nekoliko pogumnejši. Pravijo, da slavijo ukrajinsko zmago na območju, ki da je "balzam za dušo", ter da so ruski vojaki po vstopu v mesto v začetku marca hitro ugotovili, da je utemeljitev ruskega predsednika Vladimirja Putina za invazijo – denacifikacija Ukrajine – v resnici le laž. "Molili smo, da bi nas osvobodili brez boja, brez prelite krvi. In to se je tudi zgodilo." Vendar pa so oddaljeni zvoki obstreljevanja neprestani opomini, da je nevarnost blizu ter da vojna še ni dobljena.

Zelenski šokiran nad uničenjem v Izjumu

Na osvobojeno ozemlje je prišel tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Po več mesecih ruske okupacije se je namreč podal v Izjum, kjer se je udeležil slovesnosti na glavnem trgu. Prisotna pa je bila tudi namestnica ukrajinskega ministra za obrambo Hanna Maliar. "Ko smo v preteklosti gledai navzgor, smo običajno iskali modro nebo. Danes pa na nebu iščemo samo eno stvar – ukrajinsko zastavo," je dejal Zelenski. Ta že vihra v deokupiranem Izjumu. "In tako bo v vsakem ukrajinskem mestu in vasi. Gremo samo v eno smer – naprej in proti zmagi," je še zagotovil.

Ob obisku mesta je bil šokiran, kakšno opustošenje je po šestih mesecih vojne ostalo za rusko okupacijo. "Kar vidimo, je šokantno, čeprav smo podobne prizore že videli v Buči. Vidimo uničene stavbe, pobite ljudi," je med obiskom dejal novinarjem. "Na žalost je to danes del naše zgodovine. In to, kar so storili, je tudi del sodobnega zgodovine ruskega naroda," je dodal.

Zahvalil se je tujim vladam, ker so v Ukrajino poslale preiskovalce in tožilce, da preiščejo domnevne kršitve človekovih pravic s strani okupacijskih sil. "Vsi razumemo, da ta proces zahteva čas," je dejal in dodal, da ne dvomi v to, da bo sodišče izreklo primerne sodbe. Izrazil pa je tudi prepričanje, da se bodo vsa zasedena območja sčasoma vrnila Ukrajini. "Ljudem, ki so na žalost še vedno na okupiranih območjih, bi morali poslati sporočila. Sam bi ljudem na Krimu sporočil, da vemo, da so naši ljudje. Ter da je grozna tragedija, da so že osem let v rokah okupatorjev. A tudi tja se bomo vrnili," je jasen. Čeprav ni moral navesti, kdaj se bo to zgodilo, pa je dejal, da imajo načrte.

'Ukrajina izpolnjuje svoje družbene obveznosti do ljudi'

Napadena država je tako na vzhodu kot tudi jugu, kjer sta potekali vzporedni ofenzivi, skupaj osvobodila okoli 6000 kvadratnih kilometrov ozemlja, je v ponedeljek sporočil ukrajinski predsednik. Medtem pa Rusija trdi, da gre pri njihovem umiku iz regije pravzaprav za taktično potezo, saj da želijo svoja sredstva osredotočiti na območje Donbasa. A za seboj so pustili tudi opremo, ki jo sedaj z veseljem prevzemajo Ukrajinci. Prav tako pa so v bitki zajeli večje število ruskih vojnih ujetnikov.

Zelenski je dejal, da so ukrajinske sile v tem mesecu osvobodile že okoli 8000 kvadratnih kilometrov ozemlja. Po poročanju CNN-a naj bi sicer že presegli 9000 kvadratnih kilometrov ozemlja. Na približno polovici ponovno zavzetega območja še vedno izvajajo "stabilizacijske" ukrepe. "Odkrivamo ostanke okupatorjev in diverzantskih skupin, zadržujemo kolaborante in vzpostavljamo popolno varnost. Zelo pomembno je, da skupaj z našimi vojaki in našo zastavo na deokupirano ozemlje pride tudi običajno normalno življenje," je dejal v svojem torkovem nagovoru.

Že v ponedeljek je povedal, da je večina osvobojenega ozemlja, ki so ga ukrajinske sile ponovno zavzele od začetka septembra, lociranega na severovzhodu in jugu države. V torek pa je obljubil, da bo nemudoma nadaljeval izplačevanje pokojnin vsem Ukrajincem, ki živijo na nedavno osvojenih območjih. "V Balakliji, v Harkovu, so na primer že začeli izplačevati pokojnine za zadnjih pet mesecev, ko jih zaradi okupacije nismo mogli izplačevati," je dejal in dodal, da "Ukrajina vedno izpolnjuje svoje družbene obveznosti do ljudi".

Ukrajinska vojska nadaljuje prodiranje proti vzhodu

Ukrajinska vojska je medtem po sprožitvi uspešne protiofenzive dosegla mesto Liman v regiji Doneck, kjer glede na navedbe predstavnikov oblasti potekajo spopadi z ruskimi silami. V Kijevu pričakujejo, da bi lahko njihova vojska napredovala v vzhodno regijo Lugansk, poročajo tuje tiskovne agencije. "Trenutno poteka napad na Liman in morda bo prišlo do napredovanja v smeri Siverska," je svetovalec ukrajinskega predsednika dejal v videoposnetku, objavljenem na YouTubu. O srditih bojih v Limanu je poročal tudi guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj, po čigar oceni bodo ti potekali še nekaj dni, poroča britanski BBC.

Proruski separatisti v samooklicani Ljudski republiki Doneck so te trditve zanikali in dejali, da Liman, ki so ga ruske sile zasedle konec maja, ostaja v njihovih rokah. Liman se sicer nahaja le približno 150 kilometrov od mesta Doneck v istoimenski regiji, ki skupaj z lugansko regijo tvori Donbas.

Ljudje se morajo evakuirati z območij, ki so še vedno pod nadzorom proruskih sil ali so tarča ruskih napadov, pa je na Telegramu pozval guverner Donecka Pavlo Kirilenko. "Rusi namerno ustrahujejo lokalno prebivalstvo. V takšnih razmerah je edini pravilen izhod za civiliste evakuacija v varnejše predele Ukrajine. Ne postanite tarča ruskih terorističnih sil. Evakuirajte se," je dejal in ob pozivu objavil slike domnevnih ruskih napadov na stanovanjsko četrt v Kramatorsku.

Dan prej so iz ukrajinske policije sporočili, da so v regiji Harkov, kjer je ukrajinska vojska nedavno v okviru obsežne protiofenzive ponovno zavzela več tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja, našli dokaze o ruskih vojnih zločinih. Po navedbah višjega policista iz Balaklije Sergeja Bolvinova naj bi ruske sile redno mučile zapornike na eni od lokalnih policijskih postaj. Med večmesečno okupacijo območja je bilo po njegovih besedah tam zaprtih okoli 40 ljudi. Po navedbah očividcev naj bi Rusi za mučenje uporabljali elektriko, nekatere pa naj bi tudi umorili. "Okupatorji so odpeljali tiste, ki so služili v vojski ali imeli v njej sorodnike, iskali pa so tudi tiste, ki so vojski pomagali," je v torek na spletu zapisal Bolvinov.

Medtem so iz Londona sporočili, da ruske sile po oceni britanskih obveščevalcev v Ukrajini uporabljajo iranska bojna brezpilotna letala, saj naj bi jim lastne zaloge orožja pošle. Do te informacije naj bi britanski obveščevalci prišli po tem, ko so ukrajinske sile med protiofenzivo v bližini Kupjanska sestrelile brezpilotno letalo Shahed-136, ki je bilo med drugim uporabljeno tudi pri lanskoletnem napadu na tanker Mercer Street v Perzijskem zalivu.

ZDA: Za vmešavanje v tujo politiko je Rusija prikrito porabila več sto milijonov

Rusija je v zadnjih letih prikrito porabila več kot 300 milijonov evrov, da bi vplivala na politike in druge uradnike v več kot dveh ducatih držav, tudi v evropskih državah, poroča BBC. Vendar pa ameriški obveščevalci ocenjujejo, da so to le najmanjše možne vrednosti na ta način vloženega denarja. Prepričani so namreč, da so številke še večje, saj da je Rusija najverjetneje prikrito nakazala še več sredstev, a da tega še niso odkrili.

Ameriško zunanje ministrstvo sicer navaja, da je na ta način želela zagotoviti podporo politikam in strankam, ki so naklonjene Moskvi, ciljala pa je tudi na volitve v Albaniji, BiH in Črni gori. Prav tako pa tudi na politike v Ukrajini. Med drugim naj bi ustvarjali lažne organizacije za usmerjanje denarja k Rusiji pomembnim ciljem ali politikom.

Putin je za manipuliranje demokracije od znotraj zapravljal ogromne zneske, BBC navaja besede ameriškega uradnika. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Ned Price pa je prikrito financiranje Rusije označil za "napad na suverenost".

Ameriški diplomati so bili zadolženi za pogovore z vladami nekaterih držav, ki naj bi bile tarča Kremlja. Čeprav niso prejeli nobene informacije o politikih ali strankah, ki bi zaradi ruskega financiranja prejele posebne koristi, pa so pridobili nekatere druge zaupne podatke.

Sicer imajo dolgo zgodovino političnega vmešavanja tudi ZDA, ki so tako odgovorne za strmoglavljenje ali spodkopavanje nekaterih tujih vlad, dodaja medij.

Na srečanju Šija in Putina tudi o vojni v Ukrajini

Kitajski voditelj Ši Jinping in ruski predsednik bosta na srečanju konec tedna razpravljala o vojni v Ukrajini ter drugih "mednarodnih in regionalnih temah", so sporočili iz Kremlja. Oba voditelja se bosta srečala na vrhu v Uzbekistanu, ki naj bi pokazal "alternativo" Zahodu, so sporočili iz Kremlja.

To bo sicer za kitajskega voditelja prvo potovanje v tujino po začetku pandemije covida-19. Svoje tridnevno potovanje začenja v Kazahstanu, nato pa se bo v četrtek sestal s Putinom.

Ruski predsednik pa se bo srečal tudi z drugimi voditelji, vključno z voditelji Indije, Pakistana, Turčije in Irana. Vendar pa je srečanje s Šijem "posebnega pomena", je dejal tiskovni predstavnik Kremlja. Kitajska in Rusija si že dolgo prizadevata za pozicioniranje Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) kot alternativo zahodnim večstranskim skupinam.

Obisk Šija bo sicer potekal prav v času številnih novih ukrepov na Kitajskem, kjer še vedno velja njegova ničelna politika do covida-19. Medtem ko se je preostali svet odprl in se uči živeti z virusom, Peking še naprej zapira mesta in province, vedno ko se na območju pojavi povečano število okužb.

To je sicer drugo letošnje srečanje voditeljev, nazadnje sta se srečala februarja na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu. Takrat sta voditelja dejala, da prijateljstvo med njunima državama "nima meja", Rusija pa je nekaj dni pozneje napadla Ukrajino. Kitajska dejanja ni obsodila, a mu tudi ni izrazila podpore. Prav tako Peking zoper Rusijo ni uvedel mednarodne sankcije, trgovina med državama pa še naprej raste. Indijski in kitajski uvoz ruske nafte se je po invaziji na Ukrajino celo povečal.

Na tridnevni obisk v Kazahstan je prispel tudi papež Frančišek, ki je v torek zvečer nagovoril voditelje z besedami, da je prišel v času "nesmiselne in tragične vojne, ki je izbruhnila z invazijo na Ukrajino". Ponovil je prošnjo "vseh tistih, ki kličejo po miru". "To je bistvena pot do razvoja našega globalnega sveta."

Opazno odsoten pa je ruski pravoslavni patriarh Kiril, ki bi se moral s Frančiškom srečati v Kazahstanu, a je konec avgusta sporočil, da se srečanja ne bo udeležil.