"Ukrajinskega veleposlanika v Budimpešti smo nemudoma poklicali na pogovor, potem ko so ukrajinski rekruterji med prisilnim naborom v Zakarpatju pretepli madžarskega moškega, ki je kasneje zaradi poškodb umrl," je na družbenem omrežju Facebook zapisal namestnik madžarskega zunanjega ministra Levente Magyar.
Dodal je, da je nezaslišano in nesprejemljivo nekoga pretepsti do smrti samo zato, ker "ni hotel v vojno in ni hotel sodelovati v nesmiselnem ubijanju".
45-letnika naj bi pred približno tremi tedni vojaški rekruterji z železnimi palicami napadli v kraju Berehove v Zakarpatju, kjer živi precejšnja madžarska etnična skupnost. V bolnišnico naj bi ga odpeljali šele kasneje, in sicer iz centra za vojaško usposabljanje, kamor naj bi ga prisilno odpeljali.
Sožalje družini umrlega je danes izrazil tudi madžarski premier Viktor Orban.
Odnosi med Kijevom in Budimpešto so sicer že dlje časa napeti, zlasti zato, ker Orban kljub ruski invaziji vztraja pri ohranitvi stikov z Moskvo in nasprotuje pošiljanju vojaške pomoči Kijevu. Vodja vlade v Budimpešti prav tako nasprotuje prizadevanjem Ukrajine za vstop v EU.
Ne želijo v vojno
Večkrat pa smo že poročali tudi o nasprotovanju prisilni mobilizaciji. Pred nekaj tedni so Ukrajinci v mestu Kamenec-Podolski v Hmelnicki regiji razbili avtomobil Teritorialnega urada za novačenje, da bi rešili moškega, ki je bil vpoklican v vojsko.
Mnogi zato želijo pobegniti iz države. Ukrajinska mejna straža je pred dobrim mesecem sporočila, da je od začetka vojne v Ukrajini februarja 2022 okoli 49.000 nabornikom preprečila, da bi pobegnili iz države. In to so le tisti, ki so jih prestregli.
Število tistih, ki nočejo umirati na fronti, kamor politiki z nobene vojskujoče strani denimo svojih otrok običajno ne pošiljajo, je še precej večje. Poslužujejo se tudi nezakonitih načinov, mnogi med njimi so se za pomoč pri pobegu obrnili tudi na tihotapce. Naraslo je tudi število dezerterjev, od začetka vojne so našteli 95.000 primerov pobeglih vojakov.
