V Bahmutu umrlo pet civilistov, oblasti prebivalce pozivajo k evakuaciji

Po navedbah regionalnega uradnika so v četrtek v ruskih napadih na ukrajinsko mesto Bahmut v regiji Doneck umrli trije moški in dve ženski, stari od 32 do 66 let, še devet civilistov pa je bilo ranjenih zaradi šrapnelov, poroča CNN. V obstreljevanju so bile poškodovane tudi številne stanovanjske zgradbe. 

Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je civiliste, ki ostajajo v Bahmutu, pozvala, naj nemudoma zapustijo mesto. "Odkrito povedano, zelo sem presenečena, da je tam še vedno 6000 civilistov," je zapisala na Telegramu. "Tisti, ki se odločijo ostati v Bahmutu, ogrožajo sebe in svoje ljubljene, ustvarjajo dodatna tveganja za vojsko in policijo ter našim obrambnim in varnostnim silam preprečujejo delovanje v mestu," je dejala. 

Da v okolici mesta Bahmut v regiji Doneck potekajo srditi spopadi in so razmere tam najtežje med vsemi kraji na ozemlju Ukrajine, je v sredo povedal tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. 

"Našim vojakom na vzhodu ni lahko, vendar mestu ne pravimo zaman trdnjava Bahmut," je dejal in zatrdil, da ukrajinske sile še vedno nadzirajo mesto in uspešno zadržujejo napredovanje ruskih vojakov.

Vodja Wagnerja obtožuje rusko vojaško birokracijo oviranja napredka v Ukrajini 

Rusija poskuša obkoliti in zavzeti porušeno industrijsko mesto Bahmut pred 24. februarjem, prvo obletnico ruskega napada na Ukrajino.

Vodja Wagnerja Jevgenij Prigožin, ki je blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, je v video posnetku, ki ga je objavil na spletu, ocenil, da bodo mesto zavzeli šele spomladi in da bi mu za zavzetje morali prekiniti vse oskrbovalne poti. "Napredek ni tako hiter, kot bi si želeli," je dodal. V drugem posnetku, v katerem je izpostavil nesoglasja z rusko vojaško hierarhijo, je okrivil "pošastno vojaško birokracijo", da Bahmuta niso zasedli že konec lanskega leta, pa tudi za vsakodnevne ovire, ki jim jih postavljajo.

Prigožin je rusko vojsko v preteklosti že obtožil, da skuša ukrasti zmage Wagnerju, kar je znak njegovega naraščajočega vpliva in možnosti nevarnih razprtij v Moskvi.

Zavzetje Bahmuta bi bila velika zmaga za Moskvo, vendar analitiki menijo, da bi imela predvsem simbolični pomen, saj mesto nima velike strateške vrednosti.

Prigožin je še menil, da bo dejstvo, da Wagner ne more več novačiti ruskih zapornikov v zameno za amnestijo, vplivalo na paravojaško skupino. "V nekem trenutku se bo zmanjšalo število enot in posledično obseg nalog, ki jih želimo opraviti," je dejal.

Ruski napadi poškodovali infrastrukturo v regijah Lvov in Kirovograd 

Ukrajinske oblasti so v četrtek sporočile tudi, da je Rusija napadla infrastrukturne objekte v regijah Lvov in Kirovograd. Tri rakete so zadele kritičen infrastrukturni objekt v okrožju Drohobič v regiji Lvov, je po poročanju CNN povedal vodja vojaške uprave okrožja Stepan Kuliniak. Ranjen ni bil nihče, a številne zgradbe so uničene in poškodovane, je zapisal na družbenem omrežju. Kakšen infrastrukturni objekt je bil zadet, ni navedel.

Oblasti v regiji Kirovograd pa so sporočile, da so bili v zgodnjem jutranjem raketnem napadu zadeti rezervoarji z naftnimi derivati, kar je povzročilo požar, ki so ga pozneje pogasili. "Nihče od uslužbencev ni bil poškodovan. Tudi ljudje, ki živijo v bližini tega objekta, ne. Škoda je nastala na hišah, v katerih živijo," je dejal Andri Rajkovič, vodja vojaške uprave regije Kirovograd. Dodal je še, da bodo oblasti pregledale in popravile škodo na stanovanjskih zgradbah.

Zelenski: Ozemeljski dogovor s Putinom odpade, ne zaupam mu 

Zelenski je sicer v pogovoru za medijsko hišo BBC izključil možnost, da bi se v primeru mirovnega sporazuma z Rusijo odpovedal kateremu koli ozemlju svoje države. Prepričan je namreč, da bi se Rusija v primeru prepustitve ozemlja v prihodnosti vrnila in zahtevala nove deleže.

Ukrajinske sile se lahko, dokler ne bodo pripravljene na sprožitev protiofenzive, po njegovem mnenju še naprej upirajo napredovanju Rusije. A ob tem je Zahod ponovno pozval k dobavi orožja, kar bi po njegovem mnenju v državo prineslo mir. "Moderno orožje seveda zagotavlja mir. Orožje je edini jezik, ki ga Rusija razume," je dejal. 

V preteklem tednu se je Zelenski sestal z voditelji Združenega kraljestva in Evropske unije. Z obiskom je želel okrepiti mednarodno podporo, zaprosil pa je seveda tudi za sodobno orožje za obrambo svoje države. Na prošnjo po sodobnih bojnih letalih je britanski premier Rishi Sunak dejal, da trenutno ne izključuje ničesar. A medtem so v Kijevu vse bolj razočarani nad hitrostjo, s katero v državo prihaja orožje zaveznic. Dobave bojnih tankov, ki jih je prejšnji mesec obljubila vrsta zahodnih držav, vključno z Nemčijo, ZDA in Združenim kraljestvom, naj bi bile od prihoda na bojišče oddaljene še tedne.

Ukrajinski predsednik pa se je odzval tudi na grožnjo beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, da se bo v vojni pridružil Rusiji, če bo njegova država napadena. "Upam, da se Belorusija ne bo pridružila vojni. A če se bodo, bomo z bojem nadaljevali. In na koncu bomo preživeli," je dejal in dodal, da bi bila ruska uporaba Belorusije za vstopno točko napada velika napaka. Del ruske invazije na Ukrajino se je namreč 24. februarja 2022 začel prav z ozemlja Belorusije. Od tam so poskušali prodreti v prestolnico. Do Kijeva se jim je sicer uspelo prebiti, a z velikimi izgubami, mesta pa niso mogli popolnoma zavzeti. Po nekaj tednih obleganja so se tako morali umakniti.

Glede ruske taktike v vojni je sicer Zelenski dejal, da je brez vrednosti. "Način, kako so vse uničili. Če so ruski vojaki prejeli takšne ukaze in jih tudi izvedli, pomeni, da delijo iste vrednote," je dejal.

"Danes je naše preživetje naša enotnost," je odgovoril na vprašanje, kako se bo vojna končala. "Verjamem, da se Ukrajina bori za svoje preživetje." Dodal je, da je njegova država na poti proti Evropi tako na področju gospodarstva kot tudi s svojimi vrednotami.  "Mi smo izbrali to pot. Želimo varnostna jamstva. Kakršni koli ozemeljski kompromisi bi nas naredili kot državo šibkejše," je dejal.

Pa še, da tu seveda ne gre za kompromis. "A zakaj bi se tega bali? V življenju vsak dan sprejemamo na milijone kompromisov. Vprašanje je le, s kom. S Putinom? Ne, ker pri njem ni zaupanja. Dialog z njim? Ne. Ker ni zaupanja," je bil odločen.