Izpadi elektrike, s katerimi se ob nenehnem obstreljevanju soočajo Ukrajinci, so v ukrajinski prestolnici povzročili visok porast v številu smrtonosnih prometnih nesreč. Vse od 10. oktobra, ko so se izpadi začeli, je po poročanju kijevske policije število prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami naraslo za kar 55 odstotkov. Podvojile so se tudi nesreče, v katerih so bili udeleženi pešci, smrtni izid le-teh pa se je povečal za kar šestkrat, poroča Kyiv Independent.
Združene države so medtem napovedale, da bodo z 53 milijoni dolarjev oz. dobrimi 51 milijoni evrov pomagale pri nabavi opreme za elektroenergetsko omrežje v Ukrajini. S tem želijo državi pomagati v boju proti ruskim napadom, ki ciljajo prav ukrajinsko infrastrukturo. Več milijonov ljudi se je zaradi tega znašlo v temi in brez ogrevanja.
"Ukrajini bomo hitro dostavili opremo, ki jim bo pomagala, da preživijo zimo," so ob tem sporočili z ameriškega zunanjega ministrstva. Paket pomoči bo med drugim vseboval tudi razdelilne transformatorje, odklopnike in odvodnike napetosti.
Po srečanju pravosodnih ministrov držav skupine G7 je nemški pravosodni minister Marco Buschmann dejal, da je "sistematično uničevanje" infrastrukture za ogrevanje in oskrbo z električno energijo tik pred najhladnejšimi meseci v letu "strašen vojni zločin". Ob tem je poudaril, da bo veliko ljudi postalo žrtev zime.
Skupina G7 bo usklajevala preiskave vojnih zločinov v Ukrajini
Pravosodni ministri so se v Berlinu dogovorili, da bo skupina usklajevala preiskave vojnih zločinov v Ukrajini. Namen tega bo zagotoviti dokaze o zločinih in preprečiti podvajanje dela, na primer, da žrtvam zločinov ne bi bilo treba večkrat pričati o svojih travmatičnih izkušnjah. Eno glavnih sporočil srečanja ministrov je bilo sicer prav to, da vojni zločini v Ukrajini ne smejo ostati nekaznovani.
"Vojni zločinci se ne bi smeli in se ne smejo nikjer počutiti varno," je dejal Buschmann. Po njegovi oceni morajo zato države skupine G7 bolje sodelovati v boju proti vojnim zločinom. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo mednarodna skupnost po koncu vojne obravnavala ruske vojne zločine na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu (ICC). Po njegovih besedah so ukrajinski preiskovalci od začetka vojne dokumentirali že "skoraj 50.000 primerov vojnih zločinov".
Kijev se sicer zavzema za ustanovitev posebnega sodišča za obravnavo ruskih vojnih zločinov v Ukrajini. "Odprti smo za razpravo o tem," je na to temo povedal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders in skupaj z Buschmannom izrazil mnenje, da bi mednarodna skupnost lahko izboljšala tudi izvajanje sankcij proti Rusiji.
Ukrajinski generalni tožilec Andrij Kostin je medtem na srečanju pravosodnih ministrov skupine G7 ponovil poziv k ustanovitvi posebnega sodišča za obravnavo zločinov, storjenih med vojno v Ukrajini, in poudaril "pravne omejitve" ICC.
Po podatkih ukrajinske vojske so ruske sile v manj kot dveh urah skoraj 30-krat obstreljevale ukrajinsko regijo Sumi. V napadih ni bil sicer ubit noben ukrajinski vojak, prav tako v napadih ni bila uničena kritična oprema. Prebivalci so se v času napada skrili v zakloniščih. Vodja regionalne državne uprave Sumi Dmitro Živicki je dejal, da je bilo poškodovanih najmanj šest domov, še štirje pa skoraj uničeni na dveh ulicah v Vorožbijanu.
Na izpade elektrike se pripravlja tudi Moldavija
Moldavija je svoje državljane opozorila pred morebitnimi izpadi električne energije, ki bi bili posledica ruskih napadov na Ukrajino. Zaradi načina gradnje energetske infrastrukture v sovjetskem času predstavlja državi vojna v Ukrajini prav posebno nevarnost. Zgodovinsko je bila Moldavija skoraj v celoti odvisna od poceni ruskega plina, prav tako pa skoraj vsi njeni električni vodi vodijo skozi Ukrajino.
Zaradi slednjega pa napadi na ukrajinsko ozemlje izpade elektrike povzročajo tudi v Moldaviji. Opozorila, da bo izpadov še več, tako niso čisto nič nenavadnega. Namestnik moldavskega predsednika vlade je tako Rusijo obtožil hibridnega vojskovanja tudi zoper njihovo državo. "Preprosto je. Ne želijo si, da bi tudi Moldavija sledila poti, ki vodi k Evropski uniji," je dejal Andrej Spinu.
To pa ni prvič, da se Moldavija sooča s silovitimi udarci svoje sosede. Ko je Rusija prepovedala moldavsko vino, je skoraj v celoti uničila vinograd Purcari, ki se vije v bližini meje z Ukrajino in je svoje izdelke skoraj v celoti prodajal izključno v Rusijo. Leta 2006 in 2013 je namreč Moskva uvedla embargo na moldavsko vino ter s tem skoraj popolnoma uničila posel.
"Nismo mogli izplačati plač. Nismo mogli poplačati svojih dobaviteljev. Čez noč smo izgubili največji trg," je dejal Vasile Tofan, predsednik vinogradov Purcari.
Vino je za Moldavijo zelo pomembno tako s strani družbenega kot tudi ekonomskega sektorja. "Rusija je vedno znala najti načine, kako gospodarske vzvode izkoristiti za dosego svojih geopolitičnih ciljev. Vsaj ko je to veljalo za vinarsko industrijo," je dejal Tofan. Njihove izkušnje so podobne temu, kar se trenutno dogaja na področju s plinom in elektriko. Podpredsednik vlade obtožuje Rusijo, da skuša na ta način Moldavijo odvrniti od njene napovedane poti nadaljnje integracije v EU.
Vlada v Kišinjevu sicer prejema evropsko pomoč ter ponuja subvencije za najrevnejše, vendar pa se še vedno sooča z velikimi izzivi. Inflacija je dosegla 30-odstotno vrednost.
