Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zadnji ruski napad na Vinico, mesto v osrednji Ukrajini, označil za teroristično dejanje, poroča BBC. Tri ruske rakete so zadele poslovno stolpnico in poškodovale več stanovanjskih zgradb. V napadu je po poročanju ukrajinskih oblasti umrlo 23 oseb, med katerimi so tudi trije otroci. Še okoli 100 oseb je bilo ranjenih.
Kot navajajo ukrajinske oblasti, so devetnadstropno stolpnico zadele vodene rakete Kalibr, ki naj bi jih izstrelile ruske podmornice v Črnem morju. "Vsak dan Rusija ubija civiliste, ubija ukrajinske otroke, izvaja raketne napade na civilne objekte, ki niso vojaške tarče," je dejal Zelenski v izjavi, ki jo je objavil na družbenih omrežjih.
Rusko obrambno ministrstvo je sicer že večkrat zanikalo napade na civiliste, tokratnega napada pa še ni komentiralo.
Napad se je zgodil v času, ko naj bi se zunanji in pravosodni ministri Evropske unije sestali v Haagu, kjer poteka konferenca o domnevnih ruskih vojnih zločinih. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je Rusijo obtožil, da je z napadom na Vinico zagrešila "še en vojni zločin". "Ruskim vojnim zločincem bomo sodili za vse solze in za vsako prelito kapljo ukrajinske krvi," je dejal.
V koncertni dvorani v Vinici bi morala zvečer nastopiti tudi ukrajinska pop pevka Roxolana. A v napadu je bilo prizorišče nastopa uničeno. Na spletu je sporočila, da so bili poškodovani vsi člani njene ekipe, eden pa da je tudi umrl. Še en član ekipe se medtem bori za življenje. "Molimo za njihova življenja in življenja vseh prizadetih v današnjem napadu. Nikoli ne bomo odpustili," je še zapisala.
Osrednja Ukrajina je sicer v zadnjih mesecih veljala za relativno varno območje, vsaj v primerjavi z Donbasom na vzhodu. Mesto Vinica z okoli 660.000 prebivalci leži približno 250 kilometrov jugovzhodno od ukrajinske prestolnice Kijev. Medtem na jugu države v regiji Herson, ki je pod nadzorom Rusije, še vedno potekajo ukrajinski protinapadi. Kijev je o tem brez podrobnih pojasnil dejal, da tamkajšnji prebivalci poročajo o "povečanju količine opreme in števila ruskih vojakov".
Spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami se medtem nadaljujejo. Ruske sile so po sredinem obstreljevanju tudi danes napadle več objektov v južnem mestu Mikolajiv, je po aplikaciji Telegram sporočil župan Oleksandr Senkevič. Dodal je, da na terenu že posredujejo reševalne ekipe.
Z ruske strani pa so sporočili, da se na vzhodu Ukrajine proruske enote približujejo svoji naslednji tarči, mestecu Siversk. "Siversk je pod našim operativnim nadzorom, kar pomeni, da lahko sovražnika z usmerjenim ognjem zadenemo na celotnem območju," je po poročanju ruske tiskovne agencije TASS dejal predstavnik proruskih sil Danil Bezsonov.
Ob tem še vedno odmeva sredino srečanje ukrajinske in ruske delegacije v Istanbulu glede izvoza žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč. Rečeno je bilo, da je bil dosežen določen napredek v pogovorih glede izvoza žita, vendar pa da so mirovna pogajanja kot taka še precej daleč. "Uspeh te zgodbe ni potreben le za našo državo, ampak tudi – brez pretiravanja – za ves svet," je v sredo v svojem večernem nagovoru dejal Zelenski, pri čemer je imel bržkone v mislih pomembno globalno vlogo svoje domovine pri dobavi žita.
Proruske oblasti v Zaporožju napovedujejo referendum o priključitvi Rusiji
Proruske oblasti v okupirani ukrajinski regiji Zaporožje so sporočile, da nameravajo jeseni izvesti referendum o priključitvi k Rusiji. "Referendum bomo organizirali letos jeseni," je sporočil vodja proruskih oblasti v regiji Jevgenij Balicki in dodal, da je prejel številne prošnje delovne sile, sindikalnih organizacij in javnih aktivistov, ki so zahtevali, da se čim prej določi status regije. Na podlagi pogovora z njimi so oblasti ugotovile, da si želijo postati del Rusije, navaja Tass.
"Želimo se pridružiti Rusiji kot regija Zaporožje," je Balicki izjavil na novinarski konferenci, ki jo je organiziralo rusko obrambno ministrstvo. Ob tem je poudaril, da bo referendum transparenten.
Konec junija so proruske oblasti v regiji Herson prav tako napovedale jesensko izvedbo referenduma o priključitvi k Rusiji. Tako regija Herson kot Zaporožje sta pod ruskim nadzorom že od prvih tednov vojne v Ukrajini. Moskva tam nadaljuje s kampanjo rusifikacije in prebivalcem izdaja ruske potne liste ter uvaja avtobusne in železniške prevoze med regijama in leta 2014 anektiranim polotokom Krim.
Tudi na Krimu je bil pred osmimi leti izveden referendum, vendar velika večina mednarodne skupnosti ni priznala njegovih rezultatov, ki so govorili v prid priključitve polotoka Rusiji.
Ukrajina lobira pri ZDA za rakete daljšega dosega
Ukrajinska vlada si prizadeva, da bi ji ZDA dobavile rakete daljšega dosega za raketne sisteme Himars, je v sredo potrdil član parlamentarnega odbora za obrambo Fedir Venislavski. Trenutno ima Kijev za raketni sistem Himars na voljo zgolj rakete z dometom 70 kilometrov, čeprav so na voljo tudi izstrelki z dometom med 300 in 500 kilometrov.
Poziv k dobavi raket daljšega dosega je pomemben, saj bi se s tem v dosegu ukrajinskih sil znašel tudi krimski most, ki povezuje celinsko Rusijo s priključenim ukrajinskim polotokom Krim. Most je namreč od frontne črte oddaljen približno 260 kilometrov. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je govorice o načrtih ukrajinske vojske, da bi napadli most na Krim, ki ga je zgradila Rusija, označil za "teror", vendar je pri tem poudaril tudi, da je most pred takšnimi napadi dovolj zaščiten.
Povpraševanje po raketah daljšega dosega je povzročilo zaskrbljenost tudi v ZDA, saj se bojijo, da bi ukrajinske sile lahko uporabile ameriško orožje za napade na cilje na ruskem ozemlju, kar pa bi lahko povzročilo nadaljnje zaostrovanje konflikta.
V regiji Donbas na vzhodu Ukrajine so ruski izstrelki zadeli industrijsko cono v mestu Kramatorsk, v nekaterih delih mesta pa je bila prekinjena oskrba z električno energijo, je na družbenem omrežju Facebook zapisal tamkajšnji župan Oleksandr Hončarenko.
Ruski mediji so po navedbah Reutersa poročali tudi, da so ukrajinske oborožene sile izvedle nov zračni napad na strateško pomembnem območju regije Herson na jugu države, ki je v rokah Rusije in jo Kijev želi ponovno zavzeti. Informacij s terena sicer ni mogoče neodvisno preveriti.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.