"Na nedavnem srečanju nemškega kanclerja Olafa Scholza in francoskega predsednika Emmanuela Macrona z ukrajinskim voditeljem Zelenskim to vprašanje sploh ni imelo nobene vloge," je dejal tiskovni predstavnik ukrajinske vlade, poroča Reuters.
WSJ je sicer poročal, da Nemčija, Francija in Velika Britanija vidijo močnejše vezi med Natom in Ukrajino kot način za spodbujanje Kijeva, da začne mirovna pogajanja z Rusijo še letos. Trdijo, da nekateri zahodni partnerji Kijeva vedno bolj dvomijo o sposobnosti Ukrajine, da ponovno osvojiti vse svoje ozemlje.
Premier Združenega kraljestva Rishi Sunak je prejšnji teden predstavil načrt za sporazum, ki bo Ukrajini omogočil veliko širši dostop do napredne vojaške opreme, orožja in streliva, da se bo branila po koncu vojne. Dejal je, da bi moral biti načrt na dnevnem redu letnega zasedanja Severnoatlantske zveze v juliju.
Viri WSJ naj bi sicer dejali, da je načeloma vsaka odločitev o tem, kdaj in pod kakšnimi pogoji se začnejo mirovni pogovori, v celoti odvisna od Ukrajine.
A nekaj naj bi bila javna retorika, nekaj pa bolj zasebni pogovori. Javna retorika po pisanju WSJ prikriva poglabljanje dvomov med politiki v Združenem kraljestvu, Franciji in Nemčiji, da bo Ukrajina sposobna izgnati Ruse iz vzhodne Ukrajine in Krima, ki ga Rusija nadzoruje od leta 2014. Postavlja se vprašanje, kako dolgo lahko Zahod pomaga.
"Ves čas ponavljamo, da Rusija ne sme zmagati, ampak kaj to pomeni? Če bo vojna tako intenzivno trajala dovolj dolgo, bodo izgube Ukrajine postale neznosne," je dejal visoki francoski uradnik, piše WSJ. "In nihče ne verjame, da jim bo uspelo povrniti Krim."
Takšen govor je v ostrem nasprotju z javnimi komentarji ameriškega predsednika Joeja Bidna in drugih zahodnih voditeljev, ki so pozvali k enotnosti za boj proti temu, kar so poimenovali ruska agresija. Nihče ni omenil možnosti, da bi Kijev v bližnji prihodnosti začel pogovore z Moskvo.
V ZDA, Nemčiji in na Otoku za časnik niso želeli komentirati predlaganega varnostnega pakta Nata.
In kar Kijev zanika, so torej navedbe, da sta Macron in Scholz Zelenskemu povedala, da mora začeti razmišljati o mirovnih pogovorih z Moskvo, kot sta morali smrtni sovražnici Francija in Nemčija skleniti mir po drugi svetovni vojni.
Macron naj bi Zelenskemu dejal, da je bil velik vojni voditelj, a da se bo sčasoma moral preusmeriti v politično državništvo in sprejemati težke odločitve, so za WSJ povedali viri.
Macron je po varnostni konferenci v Münchnu postal eden prvih zahodnih voditeljev, ki je javno podvomil, ali lahko Ukrajina in Rusija dosežeta svoje cilje na bojišču.
Zelenski pa meni, da grozodejstva, ki jih je Rusija zagrešila v zadnjem letu, onemogočajo takšne pogovore.
Tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken je sicer v Münchnu dejal, da se mora vojna končati s trajnim mirom. Rekel je, da to pomeni zagotoviti, da ima Ukrajina zmogljivost za odvračanje agresije in če je treba, za učinkovito obrambo pred njo.
Varnostno jamstvo ne pomeni polnopravnega članstva v Natu, za katerega je zaprosila Ukrajina. Kljub temu bi lahko bil bolj omejen sporazum korak v pravo smer, če je del procesa, ki bi se moral na neki točki v prihodnosti končati s članstvom, je dejal Andrij Melnjik, namestnik ukrajinskega zunanjega ministra.
Pakt, o katerem se govori, ne bi vključeval nobene zaveze o namestitvi Natovih sil v Ukrajini. Prav tako Kijevu ne bi ponudil zaščite po členu 5, ki od vseh članic zahteva, da priskočijo na pomoč drugi članici, če je napadena in zaprosi za pomoč. Bi se pa Ukrajini zagotovila vojaška sredstva za odvrnitev morebitnega prihodnjega ruskega napada. Ukrajina bi lahko dobila dostop do široke palete oborožitvenih sistemov Natovih standardov in svoje oborožene sile tesneje vključila v dobavno verigo zahodne obrambne industrije.
"Vrh Nata mora pripraviti jasno ponudbo Ukrajini, tudi zato, da Zelenskemu zagotovi politično zmago, ki jo lahko doma predstavi kot spodbudo za pogajanja," je za WSJ dejal britanski uradnik.
A večina srednje- in vzhodnoevropskih vlad se boji, da bi spodbujanje Ukrajine k pogajanjem, preden sta Moskva ali Kijev pripravljena, lahko opogumilo Rusijo, saj bi to namigovalo na vse manjšo podporo Zahoda.
Te vlade verjamejo, da je Putin še vedno zavezan svojemu prvotnemu vojnemu cilju: zavzetju glavnega mesta Ukrajine in strmoglavljenju njene vlade.
