Do tokratnega vrha po besedah Ursule von der Leyen prihaja v ključnem trenutku na poti do miru v Ukrajini. Ta potrebuje stabilno financiranje v obdobju 2026 in 2027, za kar naj bi bilo potrebnih 137 milijard evrov. EU se je odločila pokriti dve tretjini teh potreb oz. 90 milijard evrov, za kar sta na voljo dve možnosti - skupno zadolževanje ter uporaba ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij, je ponovila.
Danes von der Leynova pričakuje intenzivne razprave o tem, katero možnost bodo izbrali. "Zame je pomembno, da bomo na koncu zagotovili financiranje Ukrajine v prihodnjih dveh letih," je dejala in dodala, da vrha ne bodo zapustili brez dogovora.
Enako sta poudarila predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. "Mogoče se srečanje ne bo končalo danes, a tu bomo ostali, dokler ne pridemo do rešitve," je dejala Kallasova.
Vsi trije so izrazili razumevanje za skrbi Belgije, kjer je shranjena velika večina od 210 milijard evrov premoženja ruske centralne banke. Trudijo se odgovoriti na vse njene pomisleke, je dejala von der Leynova in zagotovila, da si morajo v primeru odločitve za uporabo ruskega zamrznjenega premoženja tveganja deliti vse države članice. "To je stvar solidarnosti, temeljnega načela Evropske unije," je dejala.
Podobno je poudarila Kallasova, ki meni, da so s skupnim evropskim predlogom naslovili vprašanja in tveganja, ki jih izpostavlja Belgija. "S tem dejansko jemljemo pritisk z Belgije, saj bo odgovorna celotna Evropa," je dejala.
Nemški kancler Friedrich Merz, ki že ves čas zagovarja uporabo ruskega zamrznjenega premoženja, je dejal, da boljše rešitve ne vidi. Upa, da bodo prišli do dogovora in jim bo uspelo prepričati Belgijo, katere skrbi sicer razume.
Za belgijskega premierja Barta De Weverja so sicer dosedanja zagotovila EU nezadostna. "Belgija ne bo sprejela rešitve, pri kateri samo mi nosimo tveganja in odgovornost," je dejal v belgijskem parlamentu. "Nisem še videl besedila, ki bi me prepričalo, da dam soglasje Belgije. Upam, da ga bom videl danes, a zaenkrat ga še nisem," je dodal.
Pomen odločitve o financiranju Ukrajine je pred vrhom poudaril tudi poljski premier Donald Tusk. "Sedaj imamo preprosto izbiro: Bodisi denar danes ali kri jutri. Ne govorim samo o Ukrajini, govorim o Evropi. In to je samo naša odločitev," je dejal in menil, da morajo vsi evropski voditelji izkazati potreben pogum.
Za Madžarsko medtem ni sprejemljiva nobena od dveh predstavljenih možnosti za financiranje Ukrajine. Premier Viktor Orban je menil, da "dajanje denarja pomeni vojno". Obenem je prepričan, da je ideja uporabe ruskega premoženja mrtva, ker da ni možnosti za večinsko podporo. Zanikal je, da bi ravnal v skladu z interesi Moskve. "Delam zgolj za mir," je dodal.
Voditeljem se bo pridružil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je že prispel v Bruselj. Kot je pred odhodom dejal novinarjem, bo poskušal zbrane prepričati v uporabo zamrznjenega ruskega premoženja in upa v pozitivno odločitev. "Brez te bo za Ukrajino nastal velik problem," je dejal.
Voditelji imajo sicer na dnevnem redu dvodnevnega vrha tudi spodbujanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, pri čemer je vsaj ob robu pričakovati pogovore o podpisu prostotrgovinskega sporazuma z južnoameriškim Mercosurjem, usoda katerega je še vedno negotova.
Merz je izrazil upanje, da jim bo v dveh odločilnih dnevih uspelo doseči tudi dogovor o potrditvi tega sporazuma. Da je izjemno pomembno, da dobijo zeleno luč za potrditev sporazuma z Mercosurjem, je dejala tudi von der Leynova.
