Ukrajina

Zaloge orožja usihajo, države na razpotju: lastna obramba ali pomoč Ukrajini?

Kijev, 25. 10. 2022 07.55 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Maja Pavlin
Komentarji
1199

Evropa se sooča s pomanjkanjem orožja, kar pa bi lahko zaveznice Ukrajine prisililo v sprejemanje nekaterih težkih odločitev. Na tehtnico bodo morda namreč morale postaviti podporo Kijevu in tudi lastno varnost, saj bi lahko v prihodnosti tudi same postale tarča ruskih napadov. V težavah bi se tako lahko znašle Estonija, Norveška, Češka, pa tudi Slovenija, ki so Ukrajini poslale veliko količino zalog svojega orožja, poroča AP News. Ljubljana je namreč Kijevu namenila kar 40 odstotkov svojih tankov.

Ukrajina od Združenih držav in drugih članic zavezništva Nata že mesece prejema orožje in opremo, ki je vredna več milijard evrov. Z dobavami skušajo državi, v kateri vse od 24. februarja vihra vojna, pomagati v boju proti Rusiji. A v škripcih so se zdaj znašle tudi nekatere države zaveznice, ki se tudi same soočajo s pomanjkanjem zalog orožja.

Težava za nekatere evropske države medtem predstavlja tudi dejstvo, da same nimajo močnega obrambnega sektorja, ki bi jim zagotavljal hitro produkcijo novega orožja. Številne so namreč za pomoč Ukrajini celo popolnoma izčrpale svoje zaloge rezervnega orožja iz sovjetskih časov, zdaj pa čakajo na nadomestilo iz ZDA. Mnoge se torej zanašajo prav na ameriško obrambno industrijo, poroča AP News.

Slednje so se tako znašle na razpotju. Bi morale preostanek orožja ohraniti za morebitne krizne čase v lastni domovini ali vseeno pomagati v vojni, a s tem povečati grožnjo za lastno državo?

Da bi pomagale Ukrajini, države močno posegajo v svoje zaloge

Ena manjših pribaltskih državic Estonija je Ukrajini zagotovila že približno tretjino svojega obrambnega proračuna, je dejal tamkajšnji obrambni minister Hanno Pevkur. Norveška je medtem v okupirano državo poslala več kot 45 odstotkov svojih zalog havbic, Češka pa približno 33 odstotkov svojih raketnih sistemov, navaja nemški inštitut Kiel.

Slovenija je medtem po poročanju medija Ukrajini namenila skoraj 40 odstotkov svojih tankov. To informacijo smo preverili tudi na našem obrambnem ministrstvu, kjer pa so povedali, da nam točnega števila orožja in informacij o tem, katero orožje smo vse namenili za vojno v Ukrajini, ne morejo razkriti.

Oklepniki, ki jih je Slovenija namenila Ukrajini
Oklepniki, ki jih je Slovenija namenila Ukrajini FOTO: Aljoša Kravanja

ZDA so medtem Ukrajini od februarja namenile že več kot 17,5 milijarde dolarjev (slabih 18 milijard evrov) orožja in opreme, kar med nekaterimi člani kongresa sproža vprašanja, ali nemara s tem tudi sama prevzema preveliko tveganje. Čeprav Pentagon ne razkriva informacij o svojih obrambnih zalogah, pa raziskovalna skupina Stimson Center ocenjuje, da je vojna zaloge protitankovskega orožja Javelin zmanjšala za kar eno tretjino, zaloge raket Stinger pa za 25 odstotkov. Prav tako se zmanjšujejo zaloge topništva, saj havbic M777 ne proizvajajo več.

"Vprašanje je torej le, kolikšno tveganje ste pripravljeni prevzeti," je dejal Pevkur. A s podobnim vprašanjem in izzivi se ne soočajo le manjši narodi, kot je na primer Litva, temveč tudi nekatere večje članice Nata, vključno z Nemčijo. Nemško obrambno ministrstvo je namreč prav tako potrdilo, da so zaloge orožja omejene. "Kakšne so naše trenutne zaloge, vam iz varnostnih razlogov ne moremo povedati, vendar pa si prizadevamo, da bi trenutne vrzeli zapolnili," so sporočili.

Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je sicer na nedavnem srečanju Nata v Bruslju Zahod pozval, naj napadeni državi zagotovijo dodatne zmogljivosti. Tudi evropski uradniki so za AP dejali, da Rusiji ne smejo dovoliti zmage v Ukrajini in da se bo njihova podpora nadaljevala. Vendar pa so se ob tem strinjali tudi, da jih skrbi domača obramba.

 "Situacija v Ukrajini je privedla do splošnega pomanjkanja ponudbe. V določenih primerih smo si pustili minimalno zalog. Brez sprejemanja dolgoročno vzdržnih odločitev pri širjenju vojaške industrije nismo varni," je dejala poslanka litovskega parlamenta Dovil Šakalien. "To desetletje ne bo mirno. To desetletje bo težko," je ob tem poudarila.

Premalo izdatkov za obrambni resor

"Ocenjujemo, da bo Rusija slej ko prej obnovila svoje zmogljivosti," je dejal estonski obrambni minister, ki je poudaril, da lahko ruski predsednik Vladimir Putin izdelovalcem orožja ukaže, naj preidejo na 24-urno proizvodnjo. Dodal je, da je Rusija nekaj vojakov že napotila v tovarne namesto na frontno črto. "Rusija ima izkušnje pri rekonstituciji svoje vojske in lahko vsakih nekaj let sproži invazijo na evropske sosede," je še dejal in za primer navedel ruske poteze proti Gruziji leta 2008 ter polotoku Krim v letu 2014.

A zakaj je tako malo zalog? Razlog tiči v tem, da so vojaški izdatki mnogih evropskih držav po koncu hladne vojne postali nižja prednostna naloga vlad. To pa je oslabilo tudi obrambo držav. Dodatno je stanje poslabšal tudi vstop ameriških obrambnih podjetij na evropski trg. "Ko Norvežani uporabljajo F-16 in F-35 namesto švedskih bojnih letal Saab Gripen, to vpliva na moč evropskega obrambnega trga," je dejal Max Bergmann, evropski direktor Centra za strateške in mednarodne študije.

Iris-T
Iris-T FOTO: Profimedia

ZDA so sicer članice Nata dolgo pozivale, naj povečajo svoje izdatke za obrambo na dva odstotka, vendar pa večina med njimi tega cilja ni dosegla. Je pa po ruski invaziji več evropskih držav obljubilo znatno povečanje izdatkov v ta resor, saj je na ta način moč hitro obnoviti svojo vojsko.

Estonija je tako letos sprejela 42,5-odstotno povečanje obrambnega proračuna, s katerim želi obnoviti svoje zaloge. Nemčija pripravlja dolgoročne pogodbe za visokokakovostno strelivo, kot so rakete Stinger, septembra pa je podpisala tudi 560 milijonov evrov vredno pogodbo za 600 novih mornariških vodenih raket. Te naj bi prejela do leta 2029.

  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja

KOMENTARJI (1199)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

JanezNovakJohn
09. 12. 2023 13.56
+1
500.000 življenj je koštalo širjenje Nata, nespoštovanje tozdevnih dogovorov, požrešnost militantnega lobija, preizkušanje vojaških strategij. Le kdaj bo varnostni svet ZN lahko zahteval takojšnjo demilitaritacijo nekega območja pa če bi bilo to Američanom, Rusom, Kitajcem, prav ali pa ne. Le kdaj bo nastopila ukinitev vojaških paktov. Le kdaj bodo ljudje namesto puške lahko dobili kruh.
User1832247
26. 10. 2022 10.13
-5
če bi rusiji uspelo z ukrajino se ne bi ustavila ampak bi šla nad naslednjo izbrano državo v regiji in nato naprej.tako pa se agresivna ruska politika ustavlja v ukrajini ki bo praktično zravnana z zemljo!
slayer2
18. 01. 2024 19.57
+1
ResnicaSeTuZeloCenzurira
25. 10. 2022 21.58
+2
Rusija nima nikakršnjega namena napasti EU! Že pocanje vojne v Ukrajini je živ dokaz. Če bi želeli v prah spremeniti vse bi to ze naredili..
ManOwaR
26. 10. 2022 08.17
-6
Rusija je že 2014 dokazala da ima namen napsti EU. Napadla je državo ki se je začela približevati EU.
JanezNovakJohn
09. 12. 2023 13.58
Mislil si NATU in to na meji z Rusijo. Kljub dogovorom da se to ne sme.
Rains
25. 10. 2022 21.58
+9
Joj sam to govoričenje o osihanju orožja je prav bolano. V 2. svetovni vojni se je obstreljevalo vse povprek non-stop 5 let pa ni nikomur zmanjkalo orožja. Letos na bi pa kar vsem stranem že po 7 mesecih? Neumnosti.
N0EL
25. 10. 2022 21.47
+4
O lepo, končno dobre novice. Upam, da Ukrajina čim prej ostane brez orožja in bo oprani Zelenuh začel razmišljat o predaji in rešil svoj narod pred nesmiselnim umiranjem.
Aijn Prenn
26. 10. 2022 08.36
-3
Trta mrta
25. 10. 2022 21.19
+6
Ukrajina zahteva da nemcija mesečno nakaze 500 miljonov...mesečno...vprašanje časa kdaj se bo narod uprl...
tokom
25. 10. 2022 21.11
-4
Ko že misliš, da še nižje ljudje ne morejo pasti, pa prebereš tu proruske komentarje in spoznaš, da pa le lahko...
CURVANORD Zanetti
25. 10. 2022 21.11
+2
Tudi ce nar Rus napade, ni panike lovska drustva pometejo z njimi v roku 7 dni
Potouceni kramoh
25. 10. 2022 21.09
-1
No zdej smo pa že na poostreni tarča ruskega daljnogleda iz Kremlja ker smo poslali v UA tko lepo število tankov al traktorjev al kaj je to že blo..Matej in traktorist ze vesta..
User1094863
25. 10. 2022 21.05
+1
a CNN-ove novice boste povzeli šele čez tri dni kar se dogaja v rusiji???
marija973
25. 10. 2022 20.57
-2
Rešita jih lahko samo jederski napadvs strani ZDA in NATO... Vendar tudi sebe pokopljejo... Tako da na žalost Ukrajinofili...
marija973
25. 10. 2022 20.55
+0
Gotovi so, pa še zima prihaja. Ura tiktaka...
Lucky
25. 10. 2022 20.47
+1
Vsaka vojna je izčrpavanje. Kdo bo dlje zdržal? Vidim, da tudi Medvedev laufa po širni Rusiji in sprašuje, zakaj ni novih tankov?
blazter
25. 10. 2022 20.42
+1
Ampak, kako drugačno pisanje od tistega mesec dni nazaj, ko so se rusi umikali, bežali...... Nekako so raztegnili mogočno ukrajinsko vojsko, sedaj pa po njih.....
Tone 12345
25. 10. 2022 20.40
+0
Ukrajinska "vojska"????sami naci tetoviranci!!!samo take rehabilitirajo!!!saj to ni res!!pa smo spet pred drugo!!!
oikos
25. 10. 2022 20.34
+6
Slovenci, uboga gmajna!? Se boste spomnili, ko bo čas prinesel spoznanje, da ste bili na napačni strani!? Da ste zatajili Prešernovo sporočilo, da ste zatajili slavensko poreklo in ga izdali za poniglavost Anglom in Sasom!? Uboga raja. Saj ne veste kaj počnete. Oprosti jim ljubi bog. Ali pa jih kaznuj za neumnost in pokvarjenost. Beda.
Kollerik
25. 10. 2022 20.36
+3
Ferjalec
25. 10. 2022 20.32
+0
Halo ljudje, kjer je volja je pot. Naj se UKRAINA sama brani , ali pa naj spoštuje vzhodne zakone.
oikos
25. 10. 2022 20.29
Pametna "Ljubljana" !?
slayer2
25. 10. 2022 20.10
+7
A se ljudje sploh zavedate,da s tem,ko smo pošiljali orožje v Ukrajino,da smo v vojni z Rusijo?!!!
Broj1 TNT
25. 10. 2022 20.13
+6
saj od vilnjuške izjave itak sapadamo med okupatorje !
tokom
25. 10. 2022 20.22
-4
Ne se hecat, res? Kako si pa ti brihten...
Kollerik
25. 10. 2022 20.37
+1
Robot
25. 10. 2022 19.58
vojne tovarne