Ukrajina

Dan po dogovoru o dobavi tankov: večurni raketni napadi, umrlo 11 Ukrajincev

Kijev, 26. 01. 2023 07.37 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
STA, M.P., U.B.
Komentarji
9

Ukrajino je čez dan zadel nov večurni raketni napad, izstrelki so leteli tudi nad Kijevom. Pri tem je v državi umrlo vsaj 11 oseb, še 11 je ranjenih, so sporočili iz Ukrajine. Nov napad je prišel le dan po tem, ko sta Nemčija in ZDA Ukrajini obljubili novo pošiljko tankov leopard in abrams. Kmalu po obljubi Nemcev in Američanov, da bodo Ukrajini zagotovili dodane tanke, pa je Volodimir Zelenski Zahod prosil za dodatne pošiljke orožja.

Ruske sile so v jutranjih urah izstrelile več kot 30 raket in brezpilotnih letal na cilje po vsej Ukrajini, je sporočila ukrajinska vojska. Najmanj 15 ruskih raket in vseh 24 brezpilotnih letal naj bi ukrajinska zračna obramba že sestrelila. V Kijevu je v napadu umrla ena oseba, še dve sta bili poškodovani,  je sporočil župan Kijeva Vitalij Kličko. V luči tega je prebivalce pozval, naj ostanejo v zakloniščih. Številni Ukrajinci so se tako zatekli kar na postaje podzemne železnice, ki služijo kot začasna zaklonišča.

Tri osebe so zaradi raketnih napadov umrle tudi na območju regije Zaporožje, so sporočili regionalni uradniki tekom dneva.  Še sedem oseb je bilo v napadih ranjenih, piše AP. Skupaj je v raketnem obstreljevanju države umrlo 11 ljudi, še 11 je bilo poškodovanih.

Tiskovni predstavnik ukrajinske vojske Jurij Ignat je medtem za lokalne medije povedal, da je več ruskih bombnikov Tu-95 izvedlo raketne napade iz severne regije Murmansk. "Pričakujemo več kot 30 raket, ki so se že začele pojavljati na različnih ozemljih. Sistemi zračne obrambe delujejo," je še dodal.

"Sovražnik je v smeri Kijeva izstrelil več kot 15 manevrirnih raket. Zahvaljujoč odličnemu delu zračne obrambe so bile vse sestreljene," je dejal vodja kijevske vojaške uprave Sergej Popko.  Ukrajinska zračna obramba je 26. januarja zjutraj sestrelila 47 od 55 raket, ki jih je Rusija izstrelila proti državi, je povedal Valerij Zalužni, vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil. Da je ukrajinska zračna obramba sestrelila 47 od 55 raket, pa je kasneje povedal Valerij Zalužni, vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil.

Ukrajinske letalske sile so sporočile tudi, da so sestrelile kopico brezpilotnih letal iranske izdelave. "Napadalna brezpilotna letala so bila izstreljena z vzhodne obale Azovskega morja. Po predhodnih informacijah je sovražnik uporabil 24 brezpilotnih letal šahed. Vseh 24 je bilo uničenih," so dodale. Oblasti v južni ukrajinski regiji Odesa so medtem sporočile, da so ruske rakete zadele dva objekta energetske infrastrukture.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Od sredine oktobra je Rusija izvedla številne obsežne raketne napade, predvsem na objekte ukrajinske energetske infrastrukture. Zaradi obsežnega uničenja infrastrukture je marsikje prišlo do prekinitve dobave električne energije, kar je prizadelo na milijone ljudi.

Že zjutraj so se sicer po večjem delu Ukrajine znova oglasile sirene, ki opozarjajo na zračni napad. Tudi regionalne oblasti so opozorile na možen raketnega napada. Elektroenergetska družba DTEK je po poročanju Euronewsa dejala, da zaradi grožnje raketnega napada izvaja zasilne izklope električne energije na območju Kijeva, pa tudi v regijah Odesa in Dnipropetrovska. Guverner Odese Maksim Marčenko je trdil, da se Rusija "pripravlja na ogromen raketni napad na Ukrajino z uporabo letal in ladij".

Zelenski: Začeti moramo z dobavo raket dolgega dosega

"Razširiti moramo sodelovanje na področju artilerije in začeti z dobavo raket dolgega dosega," je poudaril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in hkrati pozval tudi k dobavi bojnih letal. "To so sanje in to je naša naloga," je nadaljeval.

Ob tem se je zahvalil nemškemu kanclerju Olafu Scholzu in ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu za napovedano pošiljko bojnih tankov leopard in abrams. "Hvaležen sem našim zaveznikom za njihovo pripravljenost, da nam zagotovijo sodobne in zelo potrebne tanke. Način, kako vsi skupaj sodelujemo pri krepitvi svobode, obrambi Ukrajine in Evrope, je zgodovinski dosežek," je dejal.

Volodimir Zelenski
Volodimir Zelenski FOTO: AP

Ob tem je Zahod pozval, naj tanke pošlje hitro in v zadostnih količinah. "Hitrost in količina sta zdaj ključnega pomena. Večjo obrambno podporo kot bodo naši junaki na fronti prejeli od sveta, hitreje se bo končala ruska agresija," je še dodal.

Kijev je skupaj z več zahodnimi državami že dlje časa pozival Nemčijo, naj izda dovoljenje za dobavo tankov leopard, ki jih je Ukrajini pripravljenih poslati več evropskih držav. Nemčija je bila do tega zadržana, v sredo pa je po večmesečnem oklevanju vendarle popustila.  Prvi tanki nemški tanki naj bi sicer v Ukrajino prispeli že v prihodnjih tednih.

Zavezala se je, da bo Ukrajini dostavila 14 leopardov. Dobavo leopardov pa so napovedale še Poljska, Finska, Španija in Norveška. Tudi ZDA so v sredo napovedale dobavo 31 bojnih tankov M1 abrams in pri tem poudarile, da gre pri njihovi dobavi za zaščito ukrajinskega ozemlja in ne za grožnjo Rusiji.

Prvi leopardi naj bi v Ukrajino prispeli v prihodnjih tednih, Rusija: Pogovor med državama zdaj ni več mogoč

Poljske oblasti so sporočile, da bodo 14 bojnih tankov leopard Kijevu dobavile v nekaj tednih oziroma takoj, ko bodo ukrajinske sile zaključile ustrezno usposabljanje. Nemški obrambni minister Boris Pistorius pa je dejal, da bo 14 leopardov, ki jih je obljubila Nemčija, v Ukrajino prispelo konec marca ali v začetku aprila.

"Takoj ko bodo Ukrajinci zaključili z usposabljanjem, bomo leoparde pripravljeni predati ukrajinski strani. Prepričan sem, da je to vprašanje nekaj tednov," je povedal namestnik poljskega obrambnega ministra Wojciech Skurkiewicz. Nemški obrambni minister pa je naznanil, da se bo v Nemčiji v naslednjih dneh začelo usposabljanje ukrajinskih vojakov za pehotna bojna vozila marder, medtem ko se bo usposabljanje za tanke leopard začelo nekoliko pozneje.

Dmitrij Peskov
Dmitrij Peskov FOTO: AP

Odločitev zahodnih držav, da Ukrajini dobavijo sodobne bojne tanke, kaže na njihovo neposredno vpletenost v konflikt, pa je opozoril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Evropske prestolnice in Washington nenehno dajejo izjave, da pošiljanje različnih vrst orožja, vključno s tanki, nikakor ne pomeni njihove vpletenosti v sovražnosti. S tem se ne strinjamo. V Moskvi to razumemo kot neposredno vpletenost v konflikt in vidimo, da se le ta povečuje," je dejal Peskov.

Ob tem je opozoril, da se je ukrajinski predsednik dolgo časa pripravljal na vojno in da pogovori med njim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom niso več mogoči. "Vemo, kakšne obljube je Zelenski dal med svojo predsedniško kampanjo. Nikoli ni rešil problema Donbasa, odpovedal se je sporazumom iz Minska, še več, izkazalo se je, da jih nikoli ni nameraval izvajati, saj se je pripravljal na vojno," je še dodal Peskov.

V Nemčiji aretirali domnevnega ruskega vohuna

V okviru preiskave domnevnega vohunjenja za Rusijo, ki je decembra že pripeljala do aretacije uslužbenca Zvezne obveščevalne službe (BND), so danes aretirali še enega človeka. Moški je osumljen sodelovanja z uslužbencem BND in naj bi zaupne informacije predajal ruski obveščevalni službi, je danes sporočilo nemško zvezno tožilstvo v Karlsruheju.

Po navedbah poročila so moškega, ki je v skladu z nemškimi zakoni o zasebnosti imenovan Arthur E, aretirali v nedeljo na münchenskem letališču ob prihodu iz ZDA. Je nemški državljan in ni uslužbenec nemške obveščevalne službe, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Moškega so v ponedeljek privedli pred preiskovalnega sodnika zveznega vrhovnega sodišča, trenutno pa je v priporu. Preiskava je sicer potekala v tesnem sodelovanju BND in ameriške zvezne policije FBI. Uslužbenec agencije BND je bil aretiran že 21. decembra v Berlinu zaradi suma izdaje, saj naj bi ruskim obveščevalnim službam posredoval informacije, ki jih je pridobil v okviru svojih poklicnih dejavnosti. Zvezno tožilstvo meni, da je pri tem sodeloval tudi Arthur.

Predsednik BND Bruno Kahl je decembra dejal, da obveščevalna služba tesno sodeluje s preiskovalnimi organi za temeljito razjasnitev primera. Takrat je poudaril, da je Rusija akter, "katerega brezobzirnost in pripravljenost na uporabo nasilja moramo upoštevati".

Nazadnje so v BND dvojnega agenta odkrili leta 2014 in ga kasneje obsodili na osem let zapora zaradi dolgoletnega vohunjenja, v prvi vrsti za ameriško obveščevalno službo CIA. Vohun je krivdo priznal, njegovi motivi pa so bili dolgočasje, razočaranje in nezadostni dosežki na delovnem mestu.

Novembra lani pa so nemške oblasti častnika vojaške rezerve, ki je bil aprila obtožen vohunjenja, ker je med letoma 2014 in 2020 posredoval informacije ruskim obveščevalnim službam, obsodile na pogojno zaporno kazen enega leta in devetih mesecev.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10