Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v videonagovoru na zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu pozval mednarodno skupnost, naj več napora vloži v obnovo države, predvsem njenega gospodarstva.
"Letos je napočil trenutek, ko se bo mednarodna skupnost morala odločiti, ali bo svetu še naprej vladala agresivna sila, ki si nas želi podrediti," je uvodoma dejal Zelenski. Pri tem je dodal, da je Rusija opustila vsakršna pogajanja in je trenutno osredotočena zgolj na ubijanje.
Udeležence svetovnega gospodarskega foruma je pozval, naj se vprašajo, če so Ukrajini zagotovili dovolj pomoči. "Naša država v boju za svobodo vsak dan utrpi velike izgube. Borimo se za svojo prihodnost in upam, da bo zmaga nad Rusijo združila naše ljudi in širšo skupnost," je dejal.
Celotno mednarodno skupnost je pozval, naj več napora vloži v obnovo države, porušenih mest in uničenih industrijskih središč. Ponovno je potrdil potrebo po nadaljevanju sankcij in dodal, da bi bilo potrebno zaseči celotno premoženje ruskega agresorja ter ga prerazporediti tistim, ki jih je vojna najbolj prizadela.
V svojem nagovoru je Zelenski naznanil, da je prioriteta Ukrajine ustvariti okolje, v katerem bodo ljudje in podjetja lahko normalno poslovali, ter ustvariti sodoben in posodobljen vojaški sistem, ki se bo lahko kosal s trenutnimi in z nadaljnjimi izzivi s strani Rusije.
Za doseganje omenjenih ciljev pa bo po njegovem potrebno ugoditi vsem zahtevam Ukrajine po zahodnem orožju. "Če bi vse potrebno orožje dobili že februarja, bi lahko rešili na tisoče življenj," je opozoril ukrajinski predsednik.
Zelenski je pozval tudi k uvedbi embarga na rusko nafto in plin, sankcijam proti vsem ruskim bankam in izključitvi ruskega sektorja informacijske tehnologije iz svetovnih trgov. Dodal je, da bi morala vsa tuja podjetja zapustiti Rusijo.
Na vprašanje o tem, kako bi se lahko izognili globalni lakoti, pa je ukrajinski predsednik poudaril, da je prvi potreben korak umik blokade pristanišč v Ukrajini, ki so trenutno pod nadzorom ruskih sil.
"Vzpostaviti moramo varen koridor, ki nam bo omogočal izvoz hrane, sicer se bo kriza še bolj zaostrila," je še dejal Zelenski in obtožil ruske sile, da kradejo ukrajinsko žito in ga z ladjami tihotapijo v druge države.
V Kijevu zaskrbljeni: Belorusi kopičijo vojaške sile na naši meji
"Beloruske oborožene sile izvajajo okrepljene izvidniške akcije in so na obmejnem območju namestile dodatne enote," je v svojem poročilu o razmerah zapisal ukrajinski generalštab, ki prav tako opozarja na nevarnost raketnih in zračnih napadov na Ukrajino z beloruskega ozemlja.
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko s svojimi enotami sicer neposredno ne sodeluje v vojni, vendar je ruskim vojakom dovolil, da državo uporabijo kot območje za zbiranje svojih sil. Kijev zato Minska ne vidi kot nevtralnega in se boji morebitnega posredovanja beloruskih vojakov.
Medtem ukrajinske oblasti poročajo, da so uspele odbiti ruske sile pri poskusu zavzetja vasi Dovenke zahodno od strateško pomembne ceste med mestoma Izjum in Slovjansk. Neuspešni pa naj bi bili tudi nočni napadi v smeri Severodonecka in Bahmuta.
Pri napadu na Severodoneck ruske sile uporabljajo taktiko "požgane zemlje" in namerno uničujejo mesto, je dejal guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj. Naznanil je, da je Moskva zbrala sile, ki so se umaknile iz regije Harkov, tiste, ki so sodelovale pri obleganju Mariupolja, proruske separatistične milice in celo enote, ki so bile na novo vpoklicane iz Sibirije, da bi se osredotočile na zavzetje vzhodnih regij Doneck in Lugansk, poroča BBC.
Tiskovni predstavnik generalštaba Oleksandr Stupun je ob tem sporočil, da so se spopadi na območju Avdijivke, Kurahove, Novopavlivke in v smeri Zaporožja umirili. Skupno so ukrajinske sile odbile 11 ruskih napadov, zaradi velikih izgub pa naj bi morala Rusija reaktivirati tanke serije T-62, da bi z njimi opremila svoje rezervne enote.
Hkrati pa je ukrajinski predsednik Zelenski v nedeljo opozoril, da bi v spopadih na vzhodu Ukrajine vsak dan lahko umrlo od 50 do 100 ljudi, kar prikazuje, kako hudi boji divjajo na vzhodu Ukrajine.
Rdeči križ bo preveril pogoje obravnave zajetih borcev iz Azovstala
Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je medtem sporočil, da bo preveril pogoje in obravnavo ukrajinskih vojakov iz jeklarne Azovstal v Mariupolu, ki so se nedavno predali ruskim silam. Registracija vojnih ujetnikov s strani ICRC lahko te vojake zaščiti pred nevarnostjo, da izginejo brez sledu, je dejala predstavnica ICRC Mirella Hodeib.
Po besedah tiskovne predstavnice ICRC je prednostna naloga Rdečega križa preveriti pogoje pridržanja in ravnanja z vojnimi ujetniki, da bi preprečili njihovo izginotje in ohranili stik z njihovimi družinami, poroča ukrajinska državna agencija Ukrinform.
Hodeib je pri tem opozorila, da bodo vse informacije o številu in osebnih podatkih ukrajinskih borcev, ki so zapustili jeklarno, ostali zaupni in ne bodo objavljeni. "Ne bomo javno objavili seznamov ali imen ljudi, ki smo jih obiskali, ali tistih, ki jih bomo obiskali v prihodnosti," je povedala.
Predstavnica ICRC je pojasnila, da se lahko družine, ki iščejo informacije o pogrešanih sorodnikih, obrnejo na urad Centralne agencije za poizvedovanje (CTA) pri ICRC. Spomnila je, da je ICRC marca ustanovil ločen CTA za obravnavo izključno "mednarodnega oboroženega konflikta v Ukrajini".
Ukrajinski vojaki so skoraj tri mesece branili oblegano južno pristaniško mesto Mariupol, kjer so se na koncu skupaj s stotinami civilistov pred ruskimi napadi zatekli v jeklarno Azovstal. Po tistem, ko so od tam naprej evakuirali civiliste in ranjene vojake, so se minuli petek predali še zadnji ukrajinski borci, ruske sile pa so nato sporočile, da so v celoti prevzele nadzor nad jeklarno.
Kakšna bo njihova usoda, za zdaj še ni jasno. Ukrajinska stran si prizadeva, da bi jih v prihodnosti zamenjali za ujete ruske vojake. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto opozoril, da je absolutni pogoj Kijeva za nadaljevanje pogovorov z Moskvo o končanju vojne ta, da Rusija ukrajinskih vojakov iz Azovstala ne usmrti.
Mnogi od ukrajinskih borcev, ki so branili Mariupol pred ruskimi silami, pripadajo ultranacionalističnemu bataljonu Azov, ki ga povezujejo s skrajno desnico. Rusija ga je v preteklosti večkrat obtožila vojnih zločinov, v Moskvi pa so navedbe o nacistih v Ukrajini uporabili kot enega od razlogov za invazijo na to državo.
Ukrajina Zahodu: Za osvoboditev Črnega morja potrebujemo težko orožje
"Pogajati se z državo, ki jemlje ljudi za talce? Imamo boljšo idejo. Svet se mora dogovoriti o dostavi raketometov in drugega potrebnega težkega orožja v Ukrajino za osvoboditev Črnega morja," pa je na Twitterju zapisal svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. S tem se je odzval na namige ameriških medijev, da se je Kijev pripravljen pogajati z Moskvo o deblokadi svojih pristanišč ob obali Črnega morja.
Prejšnji teden je namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko deblokado pristanišč povezal z odpravo zahodnih sankcij, vezanih na ruski izvoz. Zelenski je Rusijo obtožil kraje ukrajinske pšenice v okupiranih delih države in dodal, da je ruska blokada onemogočila odpremo 22 milijonov ton žita.
Oborožitev ukrajinske vojske s težkim orožjem tako po navedbah Kijeva ostaja ključna potreba za zajezitev ruske ofenzive, ki trenutno poteka na vzhodu Ukrajine, zlasti v regiji Lugansk, kjer ruske enote po navedbah ukrajinskih oblasti nadzorujejo več kot 90 odstotkov ozemlja.
Ameriški predsednik Joe Biden je sicer v soboto odobril najnovejši sveženj vojaške in humanitarne pomoči Ukrajini v skupni vrednosti 40 milijard dolarjev, ki bo znatno povečal dotok zahodnega orožja v Ukrajino. Poleg tega je danes na sporedu drugo srečanje vojaške kontaktne skupine za Ukrajino, na katerem sodelujejo obrambni ministri več kot 40 držav.
Vsekakor se Ukrajina pripravlja na dolgotrajno vojno, tamkajšnje oblasti pa so v nedeljo podaljšale vojno stanje in splošno vojno mobilizacijo do 23. avgusta 2022, torej ukrepe, v okviru katerih je po besedah Zelenskega državi uspelo zbrati vojsko s 700.000 vojaki.
Rusko vojaško poveljstvo je v nedeljo posredovalo seznam ukrajinskih ciljev, ki naj bi jih uničilo v zadnjih 24 urah. "V zračnih napadih je bilo uničenih 38 enot težke oborožitve in ubitih 210 nacionalistov," je dejal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.
Od začetka invazije pa naj bi Rusi po njegovih navedbah uničili 174 ukrajinskih letal, 125 helikopterjev, 997 brezpilotnih letal, 317 protiletalskih raketnih sistemov, 3.198 tankov in drugih oklepnih vozil, 408 raketometov, 1.622 artilerijskih topov in 3.077 drugih vojaških vozil.
Do konca jeseni ruske sile načrtujejo uporabo približno 50 novih medcelinskih balističnih raket Sarmat. Rakete imajo doseg 18.000 kilometrov, lahko so oborožene z jedrskimi bojnimi glavami in bodo po besedah predsednika Vladimirja Putina prisilile druge države, naj dvakrat premislijo o grožnjah Rusiji.
V Harkovu po ruskem bombardiranju izkopali 150 trupel
Ukrajinski reševalci so izpod ruševin na skoraj 100 lokacijah v severovzhodni ukrajinski regiji Harkov, ki jo ruske sile že od 24. februarja močno bombardirajo, našli najmanj 150 trupel.
Namestnik vodje državne službe za izredne razmere v Harkovu Anatolij Torjanik je povedal, da so reševalci v celoti očistili 98 objektov, ki so bili uničeni med ruskim bombardiranjem. "Na žalost smo pod ruševinami našli več kot 150 trupel, med operativnim reševanjem pa so naše enote rešile več kot 250 ljudi," je dodal.
Pri opravljanju dolžnosti je umrlo pet oseb, med njimi trije vojaški inženirji in dva reševalca, ki so skušali pogasiti požar, ki ga je povzročilo rusko obstreljevanje.
Okoli 20 držav Ukrajini ponudilo novo vojaško pomoč
Okoli 20 držav je Ukrajini ponudilo novo vojaško pomoč, je danes dejal ameriški obrambni minister Lloyd Austin. Na drugem srečanju vojaške kontaktne skupine za Ukrajino, ki je tokrat potekalo prek spleta, so sodelovali obrambni ministri iz več kot 40 držav.
Ministre je nagovoril ukrajinski kolega Oleksij Reznikov, ki jim je predstavil stanje v Ukrajini, ki se od 24. februarja brani pred rusko invazijo.
Austin je pozdravil zagon donacij in dobav orožja Ukrajini po prvem srečanju te skupine v ameriškem letalskem oporišču Ramstein v Nemčiji pred štirimi tedni.
Ob novih napovedih pomoči je Austin dejal, da "veliko držav podarja nujno potrebno topniško strelivo, obalne zaščitne sisteme, tanke in ostala oklepna vozila". Mnogo ostalih držav Ukrajincem ponuja možnost usposabljanja vojakov. Po Austinovih besedah se je Danska zavezala, da bo Ukrajini poslala protiladijski raketni sistem Harpoon, Češka pa ponuja bojne helikopterje, tanke in raketne sisteme.
Austin javnosti ni zaupal, kaj vse vključuje 40 milijard ameriških dolarjev vreden paket pomoči za Ukrajino, ki so ga sprejele ZDA. Kot navaja AFP, se namreč pojavljajo špekulacije, da bodo Američani Ukrajincem dobavili tudi rakete, ki bi med drugim omogočale tudi precizne napade znotraj meja Rusije. Ameriški obrambni minister je dodal, da se bo vojaška kontaktna skupina za Ukrajino naslednjič srečala 15. junija, ob zasedanju ministrov držav članic Nata v Bruslju.
