Kot je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal v nagovoru na varnostni konferenci v Münchnu, obžaluje trenutno pomanjkanje, zlasti orožja dolgega dosega in streliva, v ukrajinski vojski. Poudaril je, da to ruskim silam omogoča napredek v vojni v Ukrajini. Meni namreč, da se s tem ruski predsednik Vladimir Putin lažje prilagaja na trenutno intenzivnost vojne.
"Ne sprašujte Ukrajine, kdaj se bo vojna končala. Vprašajte se raje, zakaj jo Putin še vedno lahko vodi," je bil kritičen in zahodne države pozval, naj jim pomagajo poraziti Putina, ki ga je po poročanju britanskega BBC označil za pošast. "Če ne bomo ukrepali zdaj, bo Putinu uspelo naslednja leta spremeniti v katastrofo," je posvaril.
Povedal pa je tudi, kaj bi naredil, če bi nekdanji ameriški predsednik Donald Trump na prihajajočih volitvah zmagal. "Če bi gospod Trump prišel, sem pripravljen iti z njim na fronto," je dejal. "Če se pogovarjamo, kako končati vojno, menim, da moramo pokazati ljudem, ki odločajo, kaj v resnici in ne na Instagramu pomeni resnična vojna," je dejal.
Skoraj dve leti po začetku ruske agresije na Ukrajino se je namreč dolgoročna podpora Zahoda znašla pod vprašajem zaradi zastoja pri potrjevanju novega milijardnega paketa v ameriškem kongresu.
Senco dvoma na obete trajne pomoči iz Washingtona meče tudi morebitna vrnitev Trumpa v Belo hišo. Večkrat je namreč kritiziral vojaško podporo ameriške administracije Ukrajini, v času svojega mandata pa je izražal občudovanje ruskega predsednika.
Po podpisu varnostnih dogovorov z Berlinom in Parizom se je Zelenski z željo, da bi okrepila svoja prizadevanja v pomoči Ukrajini, obrnil tudi na ZDA, kjer je pod vprašajem potrditev temu namenjenih novih sredstev v predstavniškem domu kongresa.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v nagovoru na konferenci menil, da je "pomembno in nujno, da ZDA odločijo o paketu za Ukrajino, ker to pomoč potrebuje". "Zdaj je na ZDA, da izpolnijo, kar so obljubile," je dejal.
Zakaj so se umaknili iz Avdijivke?
Zelenski je zagovarjal tudi odločitev vojske, da se umakne iz oblegane Avdijivke na vzhodu države, češ da so s tem rešili življenja vojakov. "Da bi se izognili obkolitvi, smo se odločili, da se umaknemo na druge linije. To ne pomeni umika za več kilometrov ali da je Rusija nekaj zavzela," je zatrdil in dodal, da je zanje najpomembnejša naloga rešiti svoje ljudi.
Pred njim je udeležence varnostne konference, ki od petka poteka v Münchnu, nagovoril Olaf Scholz, ki je države članice EU pozval, naj sledijo Nemčiji v krepitvi pomoči Ukrajini, češ da je to v njihovem lastnem varnostnem interesu. Kot je dejal, je Berlin v tekočem letu pomoč skoraj podvojil na sedem milijard evrov, zaveze za prihodnja leta pa znašajo okrog šest milijard.
Nadaljnjo pomoč Ukrajini je povezal s skrbjo Evrope za svojo varnost. "Mi Evropejci moramo bolje poskrbeti za lastno varnost – zdaj in v prihodnosti," je dejal. Nemška podpora Kijevu je obsežna, predvsem pa dolgoročna, je zatrdil in dodal še, da bo Nemčija v prihodnje dosegala cilj v okviru zveze Nata, da članice za obrambo prispevajo dva odstotka BDP. "Le če bomo vsi solidarno in dolgoročno dali na razpolago za to potrebna sredstva, bo lahko naša obrambna industrija zanesljivo rasla. In s tem prispevala k naši varnosti," je dejal.
