Kadrovski premiki: Zelenski zahteva več napadov na rusko zaledje

Menjava ne pomeni le novega imena na vrhu vojske. Nakazuje prehod k mlajši generaciji poveljnikov in močnejši usmeritvi v asimetrično vojskovanje – predvsem v uporabo dronov, robotiziranih sistemov ter napade na rusko zaledje. Hkrati pa odpira vprašanja o politični avtoriteti Zelenskega, ki je krizo sprva sprožil z razrešitvijo priljubljenega obrambnega ministra Mihajla Fedorova, nato pa moral pod pritiskom ulice zamenjati še Sirskega.

Drapati je po imenovanju sporočil, da mu je predsednik naročil, naj "nadaljuje in okrepi ofenzivne aktivnosti na vseh področjih". 

To naj bi vključevalo nove operacije proti ruskemu zaledju ter nadaljnjo tehnološko krepitev ukrajinskih oboroženih sil. Iz tega je mogoče sklepati, da Kijev ne namerava opustiti strategije globokih napadov z droni na ruska vojaška letališča, logistična središča, skladišča in energetsko infrastrukturo.

Nova vojaška usmeritev naj bi temeljila na dveh ciljih: povečati pritisk na Rusijo daleč od neposredne fronte ter zmanjšati potrebo po tveganih pehotnih napadih, v katerih Ukrajina zaradi pomanjkanja ljudi težko nadomešča izgube.

Drapati je po Valeriju Zalužnem in Oleksandru Sirskem tretji vrhovni poveljnik ukrajinske vojske od začetka obsežne ruske invazije februarja 2022.

Njegovo imenovanje pomeni tudi generacijski prelom. Drapati je 17 let mlajši od Sirskega, ki je bil vojaško izobražen še v času Sovjetske zveze in ga je del ukrajinske javnosti povezoval s tradicionalnim, močno hierarhičnim načinom poveljevanja.

Za novega načelnika generalštaba je bil imenovan 49-letni Ihor Skibjuk, položaj obrambnega ministra pa je prevzel 40-letni Jevhenij Hmara, ki je funkcijo doslej opravljal začasno. Nova vodstvena trojica tako pripada mlajši generaciji častnikov in naj bi Ukrajino še izraziteje usmerila v tehnološko podprto vojskovanje.

Drapati je po lastnih navedbah v vojski že 26 let. Širši javnosti je postal znan leta 2014, ko je kot major z oklepnim transporterjem prebil cestno zaporo proruskih sil v Mariupolu. Ukrajinske sile so takrat pristaniško mesto še ubranile, preden ga je Rusija med sedanjo vojno zasedla.

Leta 2024 je kot poveljnik sodeloval pri omejevanju ruskega prodora v Harkovsko oblast, pozneje pa je postal poveljnik kopenskih sil.

S tega položaja je leta 2025 odstopil, potem ko je ruska raketa iskander zadela vadbeno enoto in ubila 12 vojakov. Takrat je dejal, da prevzema odgovornost za to, da pripadniki vojske niso bili dovolj zaščiteni.

Nazadnje je poveljeval skupini sil, odgovorni za obrambo Harkovske oblasti.

Portal Kyiv Independent ga je opisal kot "najpomembnejšega sodobnega, k ljudem usmerjenega vojaškega voditelja Ukrajine".

Drapati je pred imenovanjem javno podprl odstavljenega obrambnega ministra Mihajla Fedorova in pozval k reformi oboroženih sil. "Vojska potrebuje spremembe, vendar so spremembe brez pravičnosti nesmiselne za ljudi, ki to vojno vsak dan nosijo na svojih ramenih," je zapisal.

Izjava je pomembna, ker naj bi prav spor med Fedorovom in Sirskim sprožil sedanjo politično in vojaško krizo. Fedorov je vojaškemu vrhu očital zaviranje tehnoloških reform, zastarele metode poveljevanja in prevelike izgube. Po njegovi razrešitvi so se v več ukrajinskih mestih začeli protesti, na katerih so udeleženci zahtevali njegovo vrnitev ter odhod Sirskega.

Drapatijevo imenovanje je tako mogoče razumeti tudi kot poskus Zelenskega, da protestnikom ponudi poveljnika, ki je bližje Fedorovovi viziji vojske.

Položaj 35-letnega nekdanjega obrambnega ministra ostaja nejasen. Zelenski je napovedal, da naj bi Fedorov v vladi dobil "dostojno nalogo", povezano s tehnološkim razvojem države. Po poročanju medijev naj bi Fedorov ponujene položaje zavračal.

Njegova odstavitev je sprožila proteste predvsem zato, ker ga številni Ukrajinci povezujejo z modernizacijo programa dronov, spremembami obrambnega naročanja in napadi na rusko naftno ter logistično infrastrukturo.

Če se Fedorov ne bo vrnil v pomembno državno funkcijo, bi lahko ostal vpliven kritik predsedniške administracije in potencialen politični tekmec. Mnogi sicer menijo, da se za rošado v osnovi skriva poskus Zelenskega, da se znebi potencialnega tekmeca. 

Odstavljeni Sirski je ob odhodu zavrnil predstavo, da zapušča vojsko v slabem stanju. "Svojemu nasledniku predajam vojsko, ki ne le drži obrambo, ampak je tudi v ofenzivnem načinu – s pobudo, strukturo in ljudmi, ki vedo, kako premagati sovražnika," je zapisal na Telegramu.

Poudaril je, da se je ukrajinska vojska pod njegovim vodstvom temeljito spremenila. Kot enega glavnih dosežkov je navedel ustanovitev posebnih sil za brezpilotne sisteme, zaradi katerih naj Rusija ne bi imela več varnega zaledja. Izpostavil je tudi razvoj ukrajinske zračne obrambe.

Sirski tako zapušča položaj z argumentom, da tehnološki premik ni nastal šele z njegovim naslednikom, ampak se je začel že pod njegovim poveljstvom.

Nova poveljniška struktura bo po pričakovanjih še močneje stavila na asimetrično vojskovanje. Ukrajina nima toliko vojakov, streliva in težke opreme kot Rusija, zato poskuša razliko zmanjšati s tehnologijo. Droni omogočajo napade na ruske enote na fronti, izvidovanje, dostavo opreme, evakuacijo ranjencev in udarce več sto kilometrov globoko na ruskem ozemlju.

Drapatijeva naloga bo ohraniti fronto, obenem pa povečati pritisk na rusko zaledje. V praksi to pomeni več napadov na logistične poti, skladišča, vojaška letališča in industrijske zmogljivosti, od katerih je odvisno nadaljevanje ruske vojne.

Pomembna bo tudi sprememba poveljniške kulture. Od novega vodstva se pričakuje več pristojnosti za nižje poveljnike, hitrejše prilagajanje razmeram na terenu in več pozornosti zaščiti vojakov.

To pa še ne pomeni, da bo Ukrajina opustila klasične vojaške zmogljivosti. Za držanje obrambnih linij še vedno potrebuje pehoto, topništvo, inženirske enote in zračno obrambo. Tehnološka reforma bo zato uspešna le, če bo dopolnila tradicionalne rodove vojske, ne pa jih poskušala čez noč nadomestiti.

V Kremlju trdijo, da menjava poveljnika ne bo spremenila razmer na bojišču. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je ponovil ruske navedbe, da ruske sile napredujejo na vseh delih fronte. Kadrovske spremembe pa je predstavil kot dokaz razpok v ukrajinskem političnem in vojaškem vodstvu.

Takšna razlaga je pričakovana. Rusiji politični spor v Kijevu koristi, saj lahko spodkopava zaupanje v ukrajinsko vodstvo in ustvarja vtis, da je država notranje razdeljena.

Toda dejanski vpliv menjave bo mogoče oceniti šele čez čas – glede na stanje na fronti, ukrajinske izgube in obseg operacij v ruskem zaledju.

Največje posledice menjave so za zdaj politične. Zelenski je krizo sprožil z rekonstrukcijo vlade in odstavitvijo Fedorova. Protesti so nato razkrili, da pomemben del javnosti ni pripravljen brez vprašanj sprejeti odločitev predsedniškega urada, zlasti kadar zadevajo priljubljene reformatorje in življenje vojakov na fronti.

Kijevski politolog Volodimir Fesenko je ocenil, da se je znova pokazalo, da je notranja politika šibka točka Zelenskijevega predsedovanja. "In to je zanj resna težava, zlasti če se poteguje za še en mandat," je zapisal.

Medtem ko se je Kijev ukvarjal z menjavo vojaškega vrha, so se nadaljevali napadi na obeh straneh. V vzhodni in osrednji Ukrajini so ponoči znova razglasili zračni alarm zaradi napadov ruskih dronov, opozorila pa so veljala tudi za prestolnico Kijev.

Hkrati so v več ruskih regijah razglasili nevarnost napadov z droni ali raketami. Ukrajinski droni so znova zadeli dve skladišči največjega ruskega spletnega trgovca Wildberries. Ruske oblasti so poročale o najmanj dveh mrtvih in 14 ranjenih.