Že skoraj od začetka vojne v Ukrajini se Rusija sooča z očitki, da uporablja bombe, ki vsebujejo beli fosfor. Med drugim so se precej na začetku vojne pojavili posnetki, ko naj bi takšne bombe odvrgli na Kačji otok, ukrajinska stran trdi, da so jih Rusi uporabili v bitkah za Kijev in Kramatorsk, proti branilcem v jeklarni Azovstal v Mariupolu, nazadnje pa pred dnevi v Donecku, v mestu Avdiivka.
"Rusko letalstvo je začelo odmetavati fosforne bombe blizu Luganska," je že marca opozarjal guverner regije Sergij Hajdaj. V napadih so takrat umrli najmanj štirje ljudje, vključno z dvema otrokoma, šest drugih pa je bilo ranjenih. "Rusi so v agoniji, ne morejo napredovati, zato so začeli uporabljati takšno orožje," je takrat ocenil.
Župan Irpina, mesta na obrobju Kijeva, je ruske sile prav tako obtožil uporabe tega orožja. Vse skupaj je opisal kot "zločin proti človeštvu". Oleksandr Markušin se je skliceval na fotografije ukrajinskega novinarja Olega Hriba, ki prikazujejo značilne bele proge, ki sredi noči padajo z neba. Za francoski BFM-TV je župan dejal: "Strokovnjaki morajo temu priti do dna. Jaz sem 90-odstotno prepričan, da gre za bombe z belim fosforjem."
V intervjuju na BFM-TV nato ukrajinski veleposlanik v Franciji Vadim Omelčenko sicer ni mogel potrditi uporabe belega fosforja v Irpinu. Je pa zagotovil, da ima Ukrajina dokaze o različnih podobnih napadih v državi, ki jih bodo posredovali Mednarodnemu kazenskemu sodišču.
Grozljivi učinki na telo: opekline na samo 10 odstotkih telesa so usodne
Bombe z belim fosforjem spadajo med zažigalno orožje, ki se uporablja za zažig sovražnikovih položajev, ustvarjanje dimnih zaves za skrivanje premikov enot in zagotavljanje osvetlitve v slabih svetlobnih pogojih. Toda kategorija "zažigalno orožje" je široka. Vključuje orožje, kot so zažigalne bombe in metalci ognja, pa tudi nevodene bombe – napolnjene z zažigalnimi snovmi, kot sta napalm ali beli fosfor.
Beli fosfor je alotrop fosforja v obliki voskaste bele trdnine, ki ima značilen vonj po česnu, čist pa je brezbarven in prozoren. Vname se, če je izpostavljen kisiku. Kemična reakcija nato ustvari toploto okoli 815 stopinj Celzija, svetlobo in močan bel dim. V tridesetih letih 19. stoletja so fosfor uporabljali pri razvoju industrije vžigalic, preden so ga leta 1910 prepovedali, ker je strupen. Pridobiva se ga iz fosforjevih rud, za vojaške namene pa je "zanimiv" zaradi svoje hitre vnetljivosti in dolgotrajnega gorenja.
"Zažigalno orožje je med najbolj krutimi orožji, ki se danes uporabljajo v oboroženih spopadih na svetu," poudarja organizacija Human Rights Watch (HRW) v poročilu, objavljenem leta 2018. V drugem poročilu iz novembra 2015 nevladna organizacija pojasnjuje, da "beli fosfor povzroči grozljive poškodbe, ne glede na to, kako se uporablja". Je "zelo topen v maščobi in torej v človeškem mesu," piše HRW. Ko beli fosfor pride v stik s kožo, povzroči hude toplotne in kemične opekline, pogosto do kosti. "Opekline na samo 10-odstotkih telesa so pogosto usodne," pravi HRW.
"Ožganine zaradi belega fosforja so grozljive, ker ne gre za navaden ogenj. Če pride takšna opeklina v stik z vodo, je samo še slabše," pa je za The Moscow Times povedal Brian Castner, preiskovalec vojnih zločinov pri Amnesty International.
Omejeno, a ne povsem prepovedano "gnusno orožje"
Bombe z belim fosforjem sicer niso opredeljene kot kemično orožje (zadušljive ali strupene snovi) – uporaba tega je od leta 1997 prepovedana s Konvencijo o prepovedi kemičnega orožja. Spadajo, kot rečeno, v kategorijo zažigalnih orožij. Njihova uporaba je kodificirana s Protokolom III h Konvenciji o določenem konvencionalnem orožju, ki je bila podpisana v Ženevi in velja od leta 1983. Ta pogodba ima 115 držav pogodbenic, vključno z Rusijo in Ukrajino.
Namen tega besedila je prepovedati ali omejiti uporabo takega orožja, "za katerega se lahko šteje, da povzroča čezmerne travmatične učinke ali napade brez razlikovanja". V ta namen "v vseh okoliščinah" prepoveduje uporabo zažigalnih orožij proti civilistom ali civilnim objektom (vsem objektom, ki niso vojaški cilji). Poleg tega "vojaškega cilja, ki se nahaja znotraj koncentracije civilistov", ni dovoljeno napadati z zažigalnim orožjem, dokument povzema Le Monde.
Dokazane kršitve omenjenega protokola pomenijo vojne zločine.
V intervjuju na BFM-TV je sicer vojaški zgodovinar in nekdanji polkovnik Michel Goya kritiziral nezadostne omejitve "dovoljenega, a gnusnega orožja".
Tudi Human Rights Watch je v svojem poročilu iz leta 2018 obsodila "pomanjkljivosti" protokola. Menijo, da so opredelitve orožja v dokumentu nezadostne, dopuščajo, da se orožje, ki povzroča tako hude posledice uporablja v "druge namene" – denimo za signalizacijo. Prav tako opozarjajo, da je uporaba zažigalnih orožij zrak-zemlja v naseljih prepovedana, toda uporaba zažigalnih orožij zemlja-zemlja je dovoljena v naseljenih območjih, ko je vojaški cilj "jasno ločen od koncentracije civilistov in ko so sprejeti vsi izvedljivi varnostni ukrepi". Vse to enostavno pušča preveč manevrskega prostora, opozarjajo. Zavzemajo se za popolno prepoved takšnega orožja.
Od Vietnama do Sirije in Gorskega Karabaha
A uporaba tega orožja je žal v oboroženih konfliktih precej pogosta. Beli fosfor so ameriške sile uporabljale v Vietnamu, ruske pa v prvi in drugi čečenski vojni. Britanski vojaki so med falklandsko vojno v veliki meri uporabljali bombe z belim fosforjem, da so "očistili" argentinske položaje.
Aprila 2004, med prvo bitko pri iraški Faludži, je ameriški North County Times poročal, da so ameriške sile uporabile beli fosfor. Ta naj bi se izkazal kot "učinkovito in vsestransko strelivo ter močno psihološko orožje proti upornikom", saj so tako prišli na plano. General Peter Pace je vztrajal, da je strelivo z belim fosforjem "legitimno vojaško orodje", ki se uporablja za osvetlitev tarč in ustvarjanje dimnih zaves. Aktivist George Monbiot pa je ocenil, da je bil cilj borce dobiti na plano, da bi jih lahko ubili, kar pomeni, da je uporaba vojni zločin.
Med libanonsko vojno leta 2006 je Izrael potrdil, da je uporabil beli fosfor "proti vojaškim ciljem na odprtem terenu", poudarili so, da je njegova uporaba dovoljena. A druga stran je zatrdila, da so bili tarča tudi civilisti. Izrael naj bi beli fosfor večkrat uporabljal tudi v napadih na Gazo.
Opekline, ki jih povzroči beli fosfor, so našli tudi na truplih civilistov, ki so se znašli na območju ameriško-talibanskih spopadov v Afganistanu. Združene države so talibanske borce najmanj 44-krat obtožile nezakonite uporabe orožja z belim fosforjem. Je pa nato tiskovni predstavnik glavnega poveljnika ameriških in Natovih sil v Afganistanu potrdil, da zahodne vojaške sile v Afganistanu uporabljajo beli fosfor za osvetlitev ciljev ali kot vžigalno sredstvo za uničenje bunkerjev in sovražnikove opreme.
V Siriji, državi, ki ni podpisala Protokola III CCW, je Human Rights Watch v prvih sedmih mesecih leta 2018 naštela trideset spornih napadov, vključno z bombami z belim fosforjem, ki jih je izvedlo sirsko-rusko vojaško zavezništvo. Od novembra 2012 do novembra 2017 je nevladna organizacija dokumentirala več kot devetdeset napadov.
Med konfliktom v Gorskem Karabahu leta 2020 je ministrstvo za obrambo nepriznane republike Arcah izjavilo, da je azerbajdžanska stran uporabila fosforno orožje za sežiganje gozdov. Naslednji dan je armenski zagovornik človekovih pravic Arman Tatojan izjavil, da se v gozdu skrivajo civilisti. Laboratorij za digitalne forenzične raziskave Atlantic Council (DFRLab) je ugotovil, da so bila "na ozemlju pod armenskim nadzorom identificirana velika ožgana polja, podobna ožganinam zaradi belega fosforja ali kemično zelo podobnega materiala". Tudi azerbajdžanske oblasti so armenske sile obtožile uporabe belega fosforja na civilnih območjih.
