V zadnjih dneh je Trump pritiskal na Zelenskega, naj sprejme ameriški mirovni načrt za konec vojne, ki za Ukrajino predvideva izgubo ozemlja. "Mislim, da mora biti realističen. Sprašujem se, koliko časa bo trajalo, da bodo imeli volitve," je v Beli hiši dejal Trump.
Dodal je, da se je o Ukrajini po telefonu pogovarjal z voditelji Francije, Nemčije in Združenega kraljestva in da so si izmenjali "precej ostre besede". "Videli bomo, kaj se bo zgodilo. Čakamo na odgovore, preden nadaljujemo," je še povedal.
Ob tem je namignil, da so evropski voditelji ZDA povabili, naj se ta konec tedna udeležijo sestanka v Evropi. "Želijo, da se udeležimo sestanka v Evropi konec tedna. Odločili se bomo glede na to, s čim se bodo vrnili," je dejal in dodal, da "nočejo zapravljati časa".
Televizija CNN je medtem poročala, da je Kijev Washingtonu posredoval predlog mirovnega načrta, ki so ga pripravili po posvetovanjih z evropskimi voditelji.
Neimenovan ukrajinski uradnik je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da predlog "upošteva vizijo Ukrajine" in da vsebuje "ustrezne rešitve problematičnih vprašanj". Dodal je, da podrobnosti ne bodo razkrili, dokler ne prejmejo odziva ameriške strani.
Zelenski: ZDA predlagajo demilitarizirano območje na vzhodu Ukrajine
Američani po besedah ukrajinskega predsednika predlagajo, da bi ukrajinska vojska zapustila celotno regijo Doneck. V regiji naj bi nato vzpostavili demilitarizirano "prosto gospodarsko območje", kamor ne bi smele vstopiti niti ruske sile, in tako ločili obe vojski.
Ruska vojska bi ob tem lahko ostala na doslej zasedenih položajih v regiji Doneck na vzhodu ter regijah Herson in Zaporožje na jugu, v celoti pa naj bi se umaknila iz regij Harkov in Sumi na severu ter regije Dnipropetrovsk v vzhodni Ukrajini, je v izjavi za medije v Kijevu še povedal Volodimir Zelenski.
Rusija trenutno zaseda nekaj več kot 19 odstotkov ozemlja Ukrajine. Poleg polotoka Krim, ki si ga je priključila leta 2014, nadzira celotno regijo Lugansk, več kot 80 odstotkov sosednjega Donecka, okoli 75 odstotkov regij Herson in Zaporožje ter manjše dele regij Harkov, Sumi in Dnipropetrovsk.
Zelenski meni, da bi morali o ozemeljskih vprašanjih, ki so ključni del pogajanj za obe strani, Ukrajinci odločati na referendumu oziroma volitvah. "Verjamem, da bodo na to vprašanje odgovorili prebivalci Ukrajine. Naj bo to prek volitev ali referenduma, Ukrajinci morajo izraziti svoje stališče," je dejal Zelenski.
Kot ključni točki v pogajanjih, kjer doslej niso uspeli doseči soglasja, je izpostavil ozemlje regije Doneck in vse, kar je z njim povezano - vključno z "demilitariziranim območjem", ter nadzor nad jedrsko elektrarno v Zaporožju. "To sta dve temi, o katerih še naprej razpravljamo," je dodal.
Merz izpostavlja tri cilje
Nemški kancler Friedrich Merz je medtem danes sporočil, da je Trump prejel predlog o ozemeljskih koncesijah, ki jih je Ukrajina pripravljena sprejeti v zameno za končanje vojne.
"Gre predvsem za vprašanje, kakšne ozemeljske koncesije je Ukrajina pripravljena sprejeti," je Merz povedal na skupni novinarski konferenci z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem v Berlinu in opozoril, da morata na koncu "na to vprašanje odgovoriti ukrajinski predsednik in ukrajinsko ljudstvo".
Napovedal je, da so za konec tedna načrtovani nadaljnji pogovori z ZDA in da bi se mednarodno srečanje o Ukrajini lahko odvilo v začetku prihodnjega tedna. "Ali bo ameriška vlada sodelovala ali ne, je v veliki meri odvisno od skupnih osnutkov dokumentov, na katerih se trenutno dela," je dejal.
Ob tem je izpostavil tri cilje v tekočih mirovnih pogovorih, med katerimi je na prvem mestu prekinitev ognja. "Drugič, to prekinitev ognja je treba zagotoviti z močnimi pravnimi in materialnimi jamstvi. Tretjič, vsaka pogajalska rešitev mora ščititi varnostne interese Evrope, ne sme pa biti v nasprotju z enotnostjo Nata in EU," je dodal.
Rutte kritičen do Kitajske
Rutte je medtem ocenil, da bi bil dogovor med ZDA in Evropejci o načrtu za končanje vojne v Ukrajini preizkus, ali si Rusija resnično želi mir. "Doslej je (ruski predsednik Vladimir) Putin igral vlogo mirovnika le takrat, ko mu je to ustrezalo, da bi pridobil čas za nadaljevanje vojne," je dejal Rutte. Prepričan je, da je Trump edini, ki lahko Putina pripelje za pogajalsko mizo. "Zato preizkusimo Putina. Poglejmo, ali si resnično želi mir ali pa raje nadaljuje pokol," je dodal.
Rutte je obtožil Kitajsko, da pomaga Rusiji pri njeni agresiji v Ukrajini in dodal, da brez podpore Kitajske Rusija ne bi mogla nadaljevati vojne. Prav tako je opozoril na finančne posledice za Nato, če bi Ukrajina ostala pod rusko okupacijo.
"Nato bi moral znatno povečati svojo vojaško prisotnost na vzhodnem krilu. Zavezniki bi morali znatno okrepiti izdatke za obrambo in proizvodnjo," je dodal.
