"Ne vzemite v roke orožja. Kijev bo takoj padel," mu je na prvo sporočilo med vojno odgovoril Oleg. Vendar Artur njegovega nasveta ni upošteval, vpisal se je med prostovoljce in nato sodeloval v uspešni obrambi ukrajinske prestolnice.
Kmalu se je vpisal še v redno ukrajinsko vojsko in kasneje sodeloval v protiofenzivi na severu in vzhodu Ukrajine. Na fotografijah, ki jih je pregledal The Guardian, je videti, ko Artur vstopa v Izjum in Liman, dve strateško pomembni mesti, ki ju je Ukrajina osvobodila v zadnjem mesecu.
Med vsem tem časom je bil v stiku z očetom, ki je v Donecku, ki ga je okupirala Rusija. "Dobesedno sva na nasprotnih straneh fronte," je The Guardianu iz najzahodnejše regije v Ukrajini povedal Artur, ki sedaj okreva po mesecih spopadov.
Oleg desetletje služil tudi v ukrajinski vojski
Vojna je razdelila številne družine, med njimi imajo številni zaradi zapletene zgodovine obeh držav sorodnike na drugi strani meje.
Vendar je malo družin takih, kot je Arturjeva, čigar oče se bori na ruski strani. Artur se je rodil v vojaški družini blizu Kijeva. Njegov oče Oleg pa prihaja iz regije na vzhodu Ukrajine. Do leta 2011 je Oleg desetletje služil v ukrajinski vojski.
Po ločitvi se je Oleg preselil v Rusijo, da bi, kot je povedal Arturju, poiskal delo. Ker se je boril za denar, se je Oleg leta 2016, dve leti po tem, ko si je Moskva priključila Krim in je Putin poslal svoje sile v podporo separatistom na vzhodu Ukrajine, pridružil proruskim separatističnim silam.
"Bil sem šokiran, ko mi je to povedal. Zame kot tudi za mnoge Ukrajince se je ta vojna začela 2014, kar je pomenilo, da se je pridružil sovražniku," pravi Artur, ki meni, da je očeta ruska propaganda popolnoma prevzela, kar ga je presenetilo.
Vseeno sta ohranila stike, tudi ko je Artur po študiju strojništva sledil svojim sanjam in se odločil, da kariero nadaljuje v filmski industriji.
Po začetku invazije se je odnos med njima nekoliko ohladil. Artur je očetu poslal kratko video sporočilo, v katerem se je norčeval iz njegovega prejšnjega opozorila o padcu prestolnice. "Hodim naokoli, vendar ne vidim niti enega Rusa. Zdi se, da so izginili. Ali mi lahko poveš, ker ne razumem, kje so?" mu je dejal v videoposnetku. Oče ga je ponovno pozval, naj odvrže orožje, saj se bodo razmere kmalu spremenile.
'Veselite se, dokler se lahko'
Pogovarjala sta se tudi kmalu po tem, ko so se pojavili dokazi o usmrtitvah civilistov iz ukrajinskega mesta Buča. Oleg je dejal, da so bila poročila lažna, in ponovil trditve ruske televizije, da so bile slike mrtvih civilistov v Buči uprizorjene, civiliste pa da so ubili Ukrajinci sami. Artur mu je povedal, da je razmere v Buči videl na lastne oči, a opazil, da očetovega pogleda ne bo spremenil.
Nazadnje sta bila v stiku, kot je Arturjeva enota pomagala osvoboditi Izjum na severu države. "Veselite se, dokler se lahko," so bile besede Olega. Novinarji The Guardiana so Arturja vprašali, kaj bi storil, če bi se na bojišču soočal z očetom. "Ne verjamem, da bi ga lahko ustrelil ali da bi on lahko ustrelil mene. Kdo bi lahko ubil lastnega očeta?" je dejal. Njegov oče je sicer trenutno nameščen v vojaški bazi v Donecku in v nedavnem sporočilu mu je zaželel vse najboljše.
Očetu zameri, da je izdal družino in državo, zase pa si želi, da bi se po vojni lahko zopet ukvarjal s snemanjem filmov.
Artur je svojo zgodbo konec septembra prvič predstavil ruskemu portalu Help Desk, ki nudi podporo vsem, ki jih je prizadela vojna. Dejal je, da se je odločil deliti svojo zgodbo, ker je spoznal, da se veliko Ukrajincev spopada z družinskimi težavami.
