Ukrajinsko vojaško uniformo si bodo lahko nadeli tudi starejši od 60 let

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je včeraj podpisal zakon, ki ukrajinskim državljanom, starejšim od 60 let, omogoča pridružitev vojski. V skladu z zakonom bodo lahko podpisali enoletno pogodbo za opravljanje nebojnih nalog, pred tem pa bodo morali opraviti zdravniški pregled.

"Znatno število državljanov, starejših od 60 let, je izrazilo željo, da se prostovoljno pridružijo obrambi države. Potrebno je vključiti večje število ljudi, ki želijo braniti suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine," piše na spletni strani ukrajinskega parlamenta.

Ukrajina se po več letih vojne, ki jo je sprožila ruska invazija februarja 2022, namreč sooča s pomanjkanjem vojakov. V luči tega je doslej sprejela že več ukrepov za privabljanje ljudi v vojsko. Med drugim ponuja enoletne pogodbe in finančne spodbude za ljudi, stare od 18 do 24 let. Aprila lani pa je tudi znižala starostno mejo za mobilizacijo s 27 na 25 let.

V ruskem raketnem napadu na vadišče v Ukrajini so bili včeraj pozno zvečer ubiti trije vojaki, najmanj 18 pa je bilo ranjenih, je medtem sporočila ukrajinska vojska, pri čemer ni navedla lokacije napada.

"Sovražnik je v torek izvedel raketni napad na območje ene od enot kopenskih sil, ki se je usposabljala," je sporočila ukrajinska vojska.

Vojska je napovedala še, da bo incident preiskala. V ruskih napadih na Ukrajino je bilo pred tem včeraj ubitih tudi 25 civilistov, med njimi 23-letna nosečnica, in več zapornikov v kazenski koloniji Bilenkiska v regiji Zaporožje.

Zelenski je v odzivu Rusijo obtožil, da je namerno napadla zapor, pri čemer je bilo ubitih 17 ljudi, še 42 pa ranjenih. Predstavnik Kremlja za odnose z javnostmi Dmitrij Peskov je obtožbe zavrnil in ponovil, da Moskva ne napada civilnih objektov.

Evropska komisija je včeraj sicer predlagala, da se Ukrajini v novem svežnju pomoči izplača nekaj več kot tri milijarde evrov namesto 4,5 milijarde evrov, kolikor je bilo prvotno predvidenih. Kot razlog so v Bruslju navedli, da Kijev ni izpolnil vseh njihovih zahtevanih reform.

Ukrajina je junija priznala, da ni izpolnila treh od 16 reform, med drugim reforme, povezane z imenovanjem sodnikov na protikorupcijskem sodišču. Po navedbah predstavnika Evropske komisije za odnose z javnostmi Guillauma Mercierja ima Kijev sedaj eno leto časa, da izvede preostale tri reforme in tako pridobi dodatne 1,5 milijarde evrov pomoči, ki je bila zadržana.

Zmanjšanje pomoči Ukrajini je bilo sicer predvideno, še preden je ukrajinski predsednik Zelenski nedavno sprejel zakon, ki je okrnil avtonomijo tožilstva in urada za boj proti korupciji.

Zakon je v Ukrajini sprožil prve resne proteste po začetku vojne leta 2022, na nezadovoljstvo pa je naletel tudi v Bruslju. Zelenski je nato vendarle popustil in predlagal nov zakon, ki naj bi zagotovil neodvisnost protikorupcijskih organov v državi.

Italijanske oblasti pa so danes na pogovor poklicale ruskega veleposlanika v Rimu, potem ko je Moskva italijanskega predsednika Sergia Mattarello uvrstila na seznam zahodnih uradnikov, ki jih obtožuje uporabe sovražnega govora proti Rusiji. V Rimu so odločitev Moskve obsodili in jo označili za provokacijo.

Moskva je Mattarello in nekatere druge italijanske uradnike uvrstila na seznam zahodnih uradnikov, ki jih obtožuje "sovražnega govora" proti Rusiji. Odločitev je sprejela po tem, ko je Mattarella rusko agresijo v Ukrajini primerjal z nacistično Nemčijo.

Italijansko zunanje ministrstvo je odločitev Moskve ostro obsodilo in jo označilo za provokacijo. Na ruskem seznamu so sicer tudi nekateri drugi evropski voditelji, kot je denimo nemški kancler Friedrich Merz.

Premierka Giorgia Meloni velja za odločno zagovornico Ukrajine v njeni obrambi pred rusko agresijo. Italija je v začetku meseca tudi gostila konferenco o povojni obnovi Ukrajine, na kateri je bilo za Kijev obljubljenih več kot deset milijard evrov pomoči.

Odnosi med Rimom in Moskvo so se še poslabšali, potem ko je vodstvo Kraljeve palače v Caserti pri Neaplju po ostrih kritikih nedavno odpovedalo koncert ruskega dirigenta Valerija Gergijeva, ki velja za tesnega zaveznika ruskega predsednika Putina. Ta bi moral nastopiti konec julija. Na ruskem veleposlaništvu so bili do odpovedi koncerta kritični.

Kitajska je medtem danes napovedala, da bo avgusta izvedla skupne vojaške vaje z Rusijo, vključno z morskimi in zračnimi vajami v bližini Vladivostoka in skupnimi pomorskimi patruljami v Tihem oceanu. Vaje z imenom Joint Sea-2025 so sicer del rednih načrtov o dvostranskem sodelovanju, lani so potekale ob južni obali Kitajske.

Kitajska in Rusija sta poleg gospodarskih in političnih vezi v zadnjih letih poglobili tudi vojaško sodelovanje, saj želita uravnotežiti mednarodni red, ki ga sami vidita kot globalni red pod vodstvom ZDA.

Vaje so del rednih načrtov dvostranskega sodelovanja med Moskvo in Pekingom ter niso usmerjene proti tretjim stranem, je na današnji novinarski konferenci pojasnil predstavnik kitajskega ministrstva za obrambo Žang Šiaogang. Po vajah bosta državi uvedli tudi skupne pomorske patrulje v Pacifiku.

Letošnje vaje naj bi potekale pred načrtovanim obiskom ruskega predsednika Vladimirja Putina na Kitajskem, ki se bo v skladu z napovedmi začel konec avgusta.

Putin se bo udeležil vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) in slovesnosti ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, vključno z vojaško parado. Prav tako se bo ruski predsednik sestal s kitajskim voditeljem Ši Džinpingom. Slednji je ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu ta mesec med srečanjem v Pekingu dejal, da bi morali državi okrepiti medsebojno podporo.

Odnosi med državama so se sicer od ruske ofenzive na Ukrajino februarja 2022 poglobili. Kitajska nikoli ni obsodila več kot tri leta trajajoče vojne, niti ni pozvala Rusije k umiku njenih vojakov iz Ukrajine.

Mnogi ukrajinski zavezniki tako obtožujejo Peking, da podpira Moskvo, na drugi strani pa Kitajska vztraja pri tem, da glede vojne v Ukrajini zavzema nevtralno stališče in redno poziva h končanju spopadov, hkrati pa očita zahodnim državam, da z oboroževanjem Ukrajine podaljšujejo konflikt.