Ultra predelana živila so glavni vzrok za pandemijo kroničnih bolezni, povezanih s prehrano, pri čemer živilska podjetja dajejo prednost dobičku, je opozorilo 43 znanstvenikov in raziskovalcev.
Kot navajajo v seriji člankov, ultra predelana hrana izpodriva sveža živila in obroke, poslabšuje kakovost prehrane in je povezana z več kroničnimi boleznimi.

Med njimi tudi klobase, sladoled in kruh iz supermarketov
Ultra predelana živila so opredeljena kot tista, ki vsebujejo več kot pet sestavin, ki jih doma v kuhinjski omari ne bi našli, na primer emulgatorje, konzervanse, aditive, barvila in sladila. Primeri ultra predelanih živil vključujejo klobase, čips, pecivo, piškote, instant juhe, gazirane pijače, sladoled in kruh iz supermarketov, poroča BBC.
Raziskave kažejo, da se ta industrijsko proizvedena živila po vsem svetu vse pogosteje pojavljajo v prehrani, kar poslabšuje kakovost naše hrane zaradi prevelike količine sladkorja in nezdravih maščob ter pomanjkanja vlaknin in beljakovin.
Prehranski sistemi so osredotočeni na dobiček
Glavni razlog za globalni porast uživanja ultra predelanih živil vidijo v naraščajoči gospodarski in politični moči industrije te hrane ter v prestrukturiranju prehranskih sistemov tako, da so ti v prvi vrsti osredotočeni na dobiček.
Kot navajajo, industrija ultra predelane hrane poleg proizvajalcev teh živil obsega tudi širšo mrežo soodvisnih akterjev, ki skupaj spodbujajo proizvodnjo, trženje in porabo tovrstne hrane.
Mednarodna skupina raziskovalcev se je tudi odzvala na kritike svojega dela na področju ultra predelane hrane. Poudarila je, da so prizadevanja za ustvarjanje znanstvenih dvomov o tej temi podobna taktikam tobačne industrije.

V prvem od treh člankov so pregledali 104 prejšnje študije in dokazali, da je prehrana z veliko ultra predelanimi živili povezana z višjim tveganjem za vrsto bolezni, vključno z debelostjo, sladkorno boleznijo, boleznimi srca, rakom in prezgodnjo smrtjo.
Ta živila pogosto vsebujejo visoke ravni nasičenih maščob, soli, sladkorja in dodatkov, kar po navedbah strokovnjakov v prehrani ljudi pušča manj prostora za bolj hranljiva živila. Pogosto vsebujejo dodatke in sestavine, ki se ne uporabljajo pri domači pripravi hrane, kot so konzervansi, emulgatorji, umetna barvila in arome.

V drugem članku opozarjajo, da se poraba ultra predelane hrane po svetu povečuje in že predstavlja več kot polovico vseh kalorij, ki jih zaužijejo v ZDA, Avstraliji in Združenem kraljestvu.
V tretjem članku znanstveniki krivdo za spreminjanje globalnih prehranjevalnih navad v zadnjih desetletjih pripisujejo peščici velikih korporacij, ki agresivno tržijo izdelke, proizvedene iz poceni sestavin in z industrijskimi metodami.
Nujna so opozorila na embalaži
Osem proizvajalcev ultra predelane hrane – Nestlé, PepsiCo, Unilever, Coca-Cola, Danone, Fomento Economico Mexicano, Mondelez in Kraft Heinz – je v letu 2021 predstavljalo 42 odstotkov 1500 milijard dolarjev vrednega sektorja, so zapisali.
Države so pozvali, naj uvedejo opozorila na embalaži, omejijo trženje, zlasti oglaševanje, namenjeno otrokom, in obdavčijo določena ultra predelana živila, pri čemer naj denar uporabijo za zagotavljanje večje dostopnosti sveže hrane za ljudi z nizkimi dohodki.
Kritiki: Premalo je poudarka na hranilni vrednosti
Kritiki pa pravijo, da se ugotovitve preveč opirajo na predelavo živil in premalo na njihovo dejansko hranilno vrednost, navaja BBC. Polnozrnat kruh, žitarice za zajtrk, jogurti z manj maščobami, nadomestna formula za dojenčke in ocvrti ribji izdelki se vsi štejejo kot ultra predelani, čeprav imajo veliko koristnih lastnosti.
Nekateri znanstveniki menijo, da bi bile potrebne še dodatne raziskave, da bi razumeli, kako vse skupaj vpliva na naše zdravje. Še vedno namreč ni jasno, kaj je tisto, kar bi lahko prispevalo k razvoju bolezni.
V britanskem Združenju za hrano in pijačo (The Food and Drink Federation) trdijo, da lahko ultra predelana živila predstavljajo del uravnotežene prehrane, med njimi na primer zamrznjen grah in polnozrnat kruh. K temu dodajajo, da se je količina sladkorja in soli v izdelkih, ki so naprodaj v trgovinah in supermarketih, od leta 2015 zmanjšala za tretjino. Poudarjajo, da je nejasno, ali so ta živila nezdrava zaradi same predelave ali zato, ker jih je veliko bogatih s kalorijami, nasičenimi maščobami, soljo in prostimi sladkorji.




















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.