Umazani prizori: balkanski biser znova duši na tone smeti

Dejan Furtula v začetku leta 2026 znova obupano opazuje gradbene stroje, ki neprekinjeno odstranjujejo na tone smeti, ki so zamašile reko Drino blizu njegovega domačega kraja Višegrad v vzhodni Bosni. Okoljski aktivist je razočaran, ker problem ni nov. Vsako zimo se smeti, ki jih s seboj nosijo reke v regiji, kopičijo dolvodno in se sčasoma naberejo ob pregradah, ki jih je postavila hidroelektrarna v Višegradu.

"To je jasen primer pomanjkanja politične volje in neaktivnosti vseh ustreznih institucij," je za AP dejal Furtula, ki vodi okoljsko skupino Eko Centar. "Srečujejo se iz leta v leto in dajajo obljube, a kot vidimo, se ti prizori ponavljajo." 

 364 kilometrov dolga Drina, ki teče skozi tri države, je znana po svoji smaragdni barvi in dih jemajočih prizorih. Predvsem priljubljena je za rafting, a kot poudarja Olivera Todorovič iz Višegrajske turistične zveze, ponavljajoča se ekološka katastrofa kazi njeno podobo in preprečuje razvoj turizma: "Umazani prizori, ki večkrat letno pozdravijo obiskovalce ob vstopu v Višegrad, so problem, ki ga ne moremo rešiti". Kot pove, od turistov slišijo, da umazanija in včasih tudi smrad marsikoga odvrneta od obiska Višegrada.

Kot je za naš portal že izpostavil Furtula, gre za resen ekološki problem, ki že dve desetletji pesti njihovo občino in reko Drino, dogaja pa se zaradi neustreznega odlaganja odpadkov in nastajanja divjih odlagališč na bregovih rek: "Vsako leto nam reka Drina predvsem ob večjih padavinskih dogodkih prinese nekaj več kot 10.000 kubičnih metrov različnih odpadkov. Žal je okoljska ozaveščenost prebivalcev pri nas nizka, zato je vsem lažje smeti vreči v reko in pustiti, da jih odnese voda, kot pa jih odnesti na odlagališče."

To je velika sramota za vse nas in pokazatelj, da smo daleč od civiliziranega sveta in urejenih držav, izpostavlja. Prepričan je, da se težava lahko reši v nekaj letih. Kot izpostavlja, je treba narediti strategijo za upravljanje z odpadki in odlagališči, ki se nahajajo na obalnih območjih. Kot spomni, je na tem področju še največ naredila Srbija, ki je sanirala nekaj odlagališč ob reki Lim.

Kot pravi, BiH in Črna gora doslej nista skoraj nič ukrepali, da bi se stanje izboljšalo: "V naši državi ni zadostnega števila regionalnih odlagališč in reciklažnih centrov, kamor bi odvažali odpadke, skoraj 80 odstotkov odlagališč pa nima potrebnih dovoljenj." Prav tako opozarja, da bi bilo treba urediti sistem, da vsaka občina obravnava svoje odpadke, ne pa da občina Višegrad sprejema odpadke iz več mest, ki se nahajajo v zgornjem porečju reke Drine. Kot je dodal: "Mislim, da bo trajalo še nekaj let, da se ta problem reši, vendar le, če bomo na tem delali vse leto in ne samo takrat, ko imamo problem. Preprosto, vse tri države v regiji se morajo dogovoriti za strategijo in začeti odstranjevati odlagališča ob reki."

Kot je za naš portal že razložil Furtula, delavci hidroelektrarne na Drini, ki čistijo odpadke, nimajo na razpolago velikega števila tovornjakov in primerne opreme za takšno delo, zato se celoten proces odvija počasneje. Prav tako je ovira dostop do mesta, od koder lahko odvažajo odpadke. Cesta namreč ni dovolj široka, da bi lahko naenkrat pripeljali več vozil, ki bi nato odvažala smeti. Prav tako, našteva, nimajo potrebnih specializiranih plovil za pobiranje smeti ali usmerjanje odpadkov po vodi do mesta, kjer bi jih lahko odstranili iz reke.