Napredni modeli umetne inteligence, ki jih razvijata ameriški podjetji Anthropic in OpenAI, so sposobni odkrivati in izkoriščati varnostne ranljivosti učinkoviteje kot večina ljudi. Tehnologijo je mogoče uporabiti za krepitev kibernetske obrambe, hkrati pa tudi za izvajanje obsežnih kibernetskih napadov.
"Umetna inteligenca temeljito spreminja naravo groženj, Nato pa se mora temu ustrezno prilagoditi," je za Politico dejala estonska veleposlanica za kibernetsko politiko Helen Popp. Po njenih besedah imajo tako zavezniki kot nasprotniki dostop do enakih zmogljivosti, ključno vprašanje pa je, kdo jih bo znal učinkoviteje uporabiti.
Ameriška administracija je zaradi varnostnih pomislekov močno omejila dostop do najzmogljivejših modelov umetne inteligence. Te že preizkušajo ameriške obveščevalne in varnostne službe, med njimi Agencija za nacionalno varnost (NSA) in Agencija za kibernetsko varnost in varnost infrastrukture (CISA), ki ocenjujeta njihovo uporabo pri kibernetski obrambi in obveščevalnih dejavnostih.
Evropske države, med njimi Nemčija, si že več mesecev prizadevajo za dostop do teh sistemov, vendar je bil sprva omogočen le omejenemu številu partnerjev, med drugim Združenemu kraljestvu. Anthropic je sodelovanje pozneje razširil na 150 organizacij iz 15 držav, tudi iz Evropske unije.
Trumpova administracija je medtem uvedla izvozne omejitve za najzmogljivejše modele umetne inteligence, ki so tujim državljanom začasno prepovedale uporabo tehnologije, nato pa jih je po pogovorih z zavezniki odpravila. Bela hiša je prav tako omejila uvajanje najnovejšega modela podjetja OpenAI na manjšo skupino odobrenih ameriških podjetij.
Takšno nihanje med omejevanjem in širitvijo dostopa je povzročilo nezadovoljstvo med evropskimi zaveznicami. Predstavniki obveščevalnega zavezništva Five Eyes so zato svetovne voditelje pozvali k hitrejšemu ukrepanju za zaščito pred kibernetskimi grožnjami, ki jih poganja umetna inteligenca.
Vprašanje umetne inteligence sicer ne bo osrednja tema vrha Nata, bo pa vključeno v razprave o novih prelomnih tehnologijah. Po navedbah virov portala Politico bo omenjeno tudi v sklepni izjavi zasedanja.
Pomemben del razprav bo namenjen tudi izkušnjam iz vojne v Ukrajini, ki je pospešila razvoj vojaških tehnologij, predvsem brezpilotnih letalnikov in sistemov umetne inteligence. "Ukrajina je v mnogih pogledih načrt za učinkovitejše vojskovanje v dobi umetne inteligence," je dejala strokovnjakinja Laura Galante.
Zaveznice Nata so se lani zavezale, da bodo namenile več sredstev za zaščito kritične infrastrukture, tudi pred kibernetskimi napadi. Na ameriškem zunanjem ministrstvu ob tem poudarjajo, da mora "vsaka zaveznica vlagati v potrebna orodja za kibernetsko varnost in uvajati zaupanja vredne napredne zmogljivosti umetne inteligence".
Five Eyes (ali FVEY) je obveščevalno zavezništvo, ki vključuje pet držav: Združene države Amerike, Združeno kraljestvo, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo. Zavezništvo izvira iz obdobja druge svetovne vojne in začetkov hladne vojne, ko so te države podpisale sporazum o sodelovanju pri deljenju obveščevalnih podatkov, zlasti na področju signalne obveščevalne dejavnosti (SIGINT). Danes igrajo ključno vlogo pri mednarodnem spremljanju varnostnih groženj, vključno s kibernetskim vohunjenjem in terorizmom.
Agencija za nacionalno varnost (NSA) je obveščevalna agencija ameriškega obrambnega ministrstva, ki je specializirana za globalno spremljanje, zbiranje in obdelavo informacij, pridobljenih iz komunikacijskih omrežij. Njena primarna naloga je zagotavljanje varnosti ameriških komunikacijskih sistemov pred tujimi vdori ter zbiranje obveščevalnih podatkov za podporo nacionalni varnosti. NSA je znana po svoji napredni uporabi kriptografije in analize podatkov za prepoznavanje groženj v digitalnem prostoru.
Kritična infrastruktura zajema sisteme, sredstva in objekte, ki so tako ključni za delovanje družbe in gospodarstva, da bi njihova onesposobitev ali uničenje imela katastrofalne posledice za nacionalno varnost, javno zdravje ali gospodarstvo. To vključuje energetske sisteme (elektrarne, električna omrežja), prometne sisteme, vodovodno infrastrukturo, telekomunikacijska omrežja ter finančne in zdravstvene sisteme. V dobi digitalizacije je zaščita te infrastrukture pred kibernetskimi napadi postala ena najvišjih prioritet držav članic Nata.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.