Po Zadru še Istra: namesto peska in mulja v morju nastaja pravi 'ribji poligon'

Morski grebeni – tako naravni kot umetni – so brez dvoma eni najbogatejših ekosistemov na Zemlji. Tudi zato so najboljša rešitev za preprečevanje propada morskega dna, prav tako pomembno pripomorejo k okrevanju in obogatitvi ekosistema morja.

Na vse daljšem seznamu umetnih grebenov, zgrajenih po celem svetu, se bo prav kmalu znašel tudi ta, ki ga bodo gradili v morju pri Umagu.

"Hrvaška ima eno najbolj razčlenjenih obal na svetu, a obala pri Umagu je izjema," za Jutarnji list pripoveduje Anton Tonko Vrbat, ki je najzaslužnejši za realizacijo tega projekta. "Ima nekaj neznačajnih pečin in miniaturnih grebenov, nima nobenega otoka, morsko dno pa je skoraj 100-odstotno pokrito s finim peskom in z večjimi ali manjšimi količinami mulja," nadaljuje. Prav zaradi tega je indeks biotske raznovrstnosti na tem območju precej nižji kot v drugih delih hrvaškega morja. Tudi to je eden od razlogov, da je Vrbat dal pobudo za gradnjo umetnega grebena – in to prav na tem mestu.

Njegova izgradnja bo za večkrat povečala tako količino kot število vrst rib in drugih morskih organizmov v priobalnem območju. Greben bo po njegovih besedah zmanjšal uničujoče vplive delovanja morja na obalo ter preprečeval vplutje večjih plovil v pas za kopalce. "Analitika je bila tukaj pred idejno rešitvijo in je tako vzpostavila področje, na katerem je mogoče postavljati umetne pregrade," navaja Vrbat. Ta se bo raztezala od rta Malin, južno od Umaga, do rta Savudrija – med enim kilometrom in eno navtično oziroma morsko miljo (1852 metri) od obale; v pasu, širokem 850 metrov.

Skupna dolžina priobalnega pasu je približno 24 kilometrov, kar je skupaj 1920 hektarjev. Ker pa se umetni grebeni ne smejo postavljati na dna za življenje že ugodnih geomorfoloških struktur, prav tako ne na plovne poti, plitvine, ob magistralne plinovode in podmorske telekomunikacije, se skupna dolžina, na kateri je možna gradnja podvodnih grebenov po besedah Vrbata zmanjša na 10,2 hektarja.

Strokovnjak se ob tem naslanja na Študijo ocene trenutnega stanja lokacije. Ta je pokazala, da v tem pasu dno ni te vrste, da bi lahko služilo kot rastišče, gojišče ali valilnica rib in drugih organizmov. Na mehkem dnu ni kolonij alg, so pa posamični rjavi in rdeči primerki. Od rib je največ trsk, orad in belih morskih pajkov. Našli so zelo majhne kolonije spužev in več vrst plaščarjev. Od drugih organizmov pa je prisotnih nekaj vrst iglokožcev, polžev, školjk ter rakov.

Dober in ustrezen beton ena od težav pri uresničitvi projekta

Na vprašanje hrvaških novinarjev, kaj so bile največje prepreke, na katere so naleteli med pripravami na ta projekt, pa njegov pobudnik izpostavi izpolnjevanje birokratskih zahtev. "Brez dvoma zadostitev vsem pogojem zaščite okolja," poudarja. "Najtežja je neuporaba materialov, ki imajo kislost večjo od pH devet – najvišjo, ki jo EU še dopušča za takšne objekte. Nobeden od proizvajalcev nam namreč ni mogel dobaviti cementa s tako nizkim pH, še posebej pa ne manjšim od 7,8, kolikor je kislost morja v predvidenem območju polaganja grebena. Zato smo sami dalj časa eksperimentirali z ulivanjem testnih blokov in merili njihovo kislost. Tako smo ugotovili, da kislost betona po 40 do 60 dneh 'zorenja' oziroma sušenja na zraku z začetnih 11 pH pade na 7," razlaga.

"Neverjetno, a beton se je celo izkazal kot idealen za ta namen. Je poceni, primeren za oblikovanje in kar je najpomembneje – po 'zorenju' pridobi lastnosti kamna in najhitreje omogoči naseljevanje alg ter drugih morskih organizmov." In tudi to vse so hrvaški strokovnjaki spoznali sami – s polaganjem že posušenih betonskih elementov v morje in spremljanjem, kaj se z njimi dogaja.

"Takoj, ko dobimo vsa dovoljenja– upamo, da bo to do konca prihodnjega leta, ali najpozneje do sredine 2023 – bomo začeli z izgradnjo," napoveduje Vrbat. Ta bo v domeni hrvaških podjetij, ki bodo pri gradnji uporabljala tudi zračna dvigala in GPS. Vrbat ob tem še dodaja, da upravljanje s temi grebeni ne bo podeljeno v koncesijo, pač pa se bodo koristili kot skupno dobro.

Prvi zakonito zgrajen umetni greben na hrvaškem delu Jadrana so postavili februarja, okoli 560 metrov južno od otoka Ošljak v zadarskem kanalu. "Greben iz preluknjanih betonskih elementov s skupno težo okoli osem ton v obliki štiristranske piramide s tlorisom 7 x 7 metrov je položen na globini 32 metrov," pa pojasnjuje Saša Stipanić, lastnik podjetja Zadar Sub, ki je skrbelo za prevoz blokov in polaganje grebena.

Greben je del mednarodnega projekta Adri.SmArtFish, v katerem iz Hrvaškem, poleg pristojnega oddelka zadarske županije, sodelujeta tudi oddelek za ekologijo, agronomijo in akvakulturo univerze v Zadru ter splitski inštitut za oceanografijo in ribištvo. Cilj projekta je zbiranje informacij o stanju ribjih habitatov v morju zadarskega kanala, pa piše portal Otvoreno more.