Umrl je John Lewis, sinonim boja za pravice temnopoltih, poročajo ameriški mediji. Star je bil 80 let, umrl pa je po nekajmesečni bitki z rakom trebušne slinavke. Zadnjič se je v javnosti pojavil junija na protestih, ki so vzplamteli po smrti Georgea Floyda, eni bolj odmevnih žrtev brutalnega policijskega nasilja nad temnopoltimi v ZDA.
"Ljudje so ga spoštovali kot kongresnika in ikono ameriške zgodovine, ampak za nas je bil predvsem ljubeč oče in brat. Bil je nezlomljiv prvak v nenehnem boju za spoštovanje, dostojanstvo in vrednost vsakega človeškega bitja. Vse življenje je posvetil nenasilnemu aktivizmu, bil je glasen zagovornik enakopravne Amerike. Močno ga bomo pogrešali," je ob slovesu ikone zapisala njegova družina.
Lewis je postal aktivist za pravice temnopoltih že v svojih najstniških letih, navdihnil ga je Martin Luther King mlajši, s katerim sta bila dobra prijatelja. Leta 1963 je bil pri 23 letih poleg Kinga eden glavnih govornikov na zgodovinskem shodu pred Lincolnovim spomenikom v Washingtonu. Na njem je več kot 200.000 ljudi zahtevalo enakopravnost za vse državljane.
Več kot 30 let je v domu ameriškega kongresa predstavljal peto okrožje v Georgii.
V sporočilu za javnost ga je demokratska predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi označila za "vest kongresa" in izpostavila, da je v kongres prinesel moralno vodstvo. "John Lewis je vsak dan svojega življenja posvetil temu, da bi vsem zagotovili svobodo in pravico," je zapisala.
"Amerika danes žaluje ob izgubi enega največjih junakov ameriške zgodovine," je dejala o Lewisu, demokratskem članu predstavniškega doma iz Georgie, ki je bil v kongresu 17 mandatov. Označila ga je za "titana gibanja za državljanske pravice, katerega dobrota, vera in pogum so preoblikovali naš narod".
Bil je ustanovni član borcev za državljanske pravice temnopoltih Američanov
Kot sin zakupnika zemlje se je Lewis rodil leta 1940 v Alabami. Star je bil šele 21 let, ko je na začetku 60. let prejšnjega stoletja postal ustanovni član borcev za državljanske pravice temnopoltih Američanov, ki so se borili proti rasni segregaciji v javnem prevozu, in eden vidnih borcev za enakost in pravico.
Leta 1965 je skoraj izgubil življenje, ko je vodil več sto ljudi čez most v mestu Selma v zvezni državi Alabama na pohodu za volilne pravice temnopoltih. Takrat je miroljubne protestnike, da bi pohod preprečila, napadla policija z orožjem, gumijevkami, solzivcem in psi. Na ta dan, ki je postal znan kot krvava nedelja, je Lewis utrpel počeno lobanjo.
Petdeset let zatem je leta 2015 skupaj z Barackom Obamo, prvim temnopoltim ameriškim predsednikom, znova prečkal ta most ob obeležitvi obletnice pohoda.
V kongres je bil prvič izvoljen leta 1986. Ob smrti so se mu poklonili tako demokratski kot republikanski kongresniki. Senator Mitch McConnell, vodja republikancev v senatu, je Lewisa izpostavil kot pionirskega vodjo gibanja za državljanske pravice, ki je tvegal svoje življenje v boju proti rasizmu in se zavzemal za enakopravnost.
