Umrl zloglasni zločinec, ki je 'dal ime' stockholmskemu sindromu

Clark Olofsson, ki je zaradi ropa banke v švedski prestolnici svetu postal znan leta 1973, je umrl po dolgotrajni bolezni. Novico je po poročanju BBC-ja sporočila njegova družina.

Zloglasno obleganje banke je sicer sprožil drugi storilec Jan-Erik Olsson, ki je od policije po zajetju talcev zahteval, da Olofssona, s katerim se je pred tem spoprijateljil v zaporu, izpustijo iz zapora in ga pripeljejo v banko. Švedske oblasti so se z njegovo zahtevo strinjale.

Olofsson je leta kasneje za časopis Aftonbladet dejal, da naj bi ga policija prosila, naj v banki v zameno za znižanje zaporne kazni posreduje kot njihov posrednik ter varuje ujetnike. Trdil je tudi, da švedske oblasti dogovora niso spoštovale.

Obleganje je nato trajalo šest dni, v tem času pa so začeli talci sočustvovati z Olofssonom in njegovim sostorilcem, branili so njuna dejanja ter postajali vse bolj sovražni do policije pred banko.

Ena od talk je v času zajetja v imenu roparjev govorila s švedskim premierjem. Prosila ga je, da bi ji dovolili, da z ugrabiteljema pobegne, češ da jima povsem zaupa ter da jima nista storila nič žalega. "V resnici sta bila zelo prijazna. Verjeli ali ne, ampak tu se imamo res lepo," je dejala.

Talka naj bi v več telefonskih klicih izrazila tudi skrb, da bi policija poškodovala ugrabitelja. "Olofsson je obljubil, da mi ne bo zgodilo nič. Odločila sem se, da mu bom verjela. Takrat sem bila stara 23 let," se je kasneje spominjala.

Po šestih dneh so policisti s pomočjo solzivca vdrli v banko. Talci sicer sprva niso želeli zapustiti svojih ugrabiteljev, saj so se bali, da jih bo policija ustrelila. Prav tako so zajete osebe kasneje zavrnile možnost pričanja proti storilcema.

Dogodek je navdihnil ime psihološkemu stanju, pri katerem žrtve ugrabitve razvijejo naklonjenost do svojih ugrabiteljev - stockholmski sindrom.

Strokovnjaki vse od takrat razpravljajo o tem dogodku in ugotavljajo ali gre za psihično stanje osebe ali za obrambni mehanizem, ki nastopi ob travmatičnih izkušnjah. Izraz je po obleganju skoval švedski kriminolog in psihiater Nils Bejerot, da bi pojasnil na videz neracionalno naklonjenost, ki so jo nekateri ujetniki čutili do svojih ugrabiteljev.