Umrla je Gloria Steinem: od Playboyeve 'zajčice' do feministične ikone

Steinemova je umrla včeraj v New Yorku, obdana z ljudmi, ki so jo imeli radi, so sporočili na njenem preverjenem profilu na Instagramu. Do konca življenja je ostala aktivna zagovornica enakosti. Za svoje dolgoletno delo na področju državljanskih pravic je leta 2013 prejela predsedniško medaljo svobode, eno najvišjih civilnih priznanj v ZDA, poroča CNN.

Steinemova se je rodila leta 1934 v Ohiu in odraščala v družini z močno tradicijo družbenega aktivizma. Po študiju na Smith Collegeu se je leta 1960 preselila v New York, kjer je kot mlada novinarka naletela na izrazito seksistično okolje. Pri iskanju zaposlitve so jo zaradi videza pogosto obravnavali drugače kot moške kolege.

Preboj je doživela leta 1963, ko se je pod krinko zaposlila kot natakarica v newyorškem Playboyevem klubu. O svojih izkušnjah in slabih delovnih razmerah je nato napisala odmevno reportažo "A Bunny's Tale", ki je razkrila nizke plače, pritisk na zaposlene in pričakovanja spolnih uslug.

Članek ji je prinesel širšo prepoznavnost, hkrati pa je zaradi njega težje dobivala nekatere novinarske naloge, saj so jo v javnosti začeli povezovati predvsem z vlogo Playboyeve "zajčice".

Leta 1968 se je pridružila reviji New York Magazine, kjer je med drugim spremljala politično kariero Shirley Chisholm, predsedniško kandidaturo Richarda Nixona in gibanje za pravico do splava. V poznejših letih je pisala o ameriški politiki, ženskih pravicah in družbenih vprašanjih.

Steinemova je svoje novinarsko delo postopoma povezala s političnim aktivizmom. Pri tem je poudarjala, da feministično gibanje ne sme biti omejeno zgolj na interese belih žensk srednjega razreda, temveč mora vključevati tudi vprašanja rasne in socialne neenakosti.

Leta 1971 je soustanovila Nacionalni ženski politični klub, organizacijo, ki je želela povečati politično zastopanost žensk. "Govorimo o družbi, v kateri ne bo nobenih drugih vlog razen tistih, ki si jih izberemo ali zaslužimo. V resnici govorimo o humanizmu," je povedala.

Leto pozneje je skupaj z Dorothy Pitman Hughes soustanovila revijo Ms., eno prvih nacionalnih ameriških feminističnih revij, piše CNN.

Revija je postala pomemben prostor za razpravo o vprašanjih, ki so bila takrat pogosto prezrta, od diskriminacije žensk in reproduktivnih pravic do spolnosti in nasilja nad ženskami.

Steinemova je bila tudi ena najglasnejših zagovornic ustavne spremembe o enakih pravicah žensk in je leta 1970 pričala pred ameriškim senatom v podporo amandmaju o enakih pravicah. Amandma pravi: "Združene države Amerike ali katera koli zvezna država ne smejo zanikati ali omejevati enakosti pravic pred zakonom zaradi spola."

Med osrednjimi temami njenega delovanja je bila pravica do splava. Sama je pri 22 letih v Londonu opravila takrat nezakonit splav, o katerem je skoraj desetletje molčala. Pozneje je osebno izkušnjo povezala s svojo dolgoletno kampanjo za reproduktivne pravice.

"Sedela sem in poskušala ugotoviti, koliko bo star otrok, ter se poskušala počutiti krivo. Ampak nikoli mi ni uspelo! Mislim, da je imela oseba, ki je rekla: 'Draga, če bi moški lahko zanosili, bi bil splav zakrament', prav," je razložila v intervjuju za The Guardian leta 2011.

Njeno delovanje pa je segalo precej širše. Zavzemala se je za pravice skupnosti LGBTQ+, nasprotovala vojnam in podpirala številne aktivistke iz marginaliziranih skupnosti.

Kljub temu njena kariera ni minila brez polemik. Soočala se je z očitki o povezavah s Cio zaradi udeležbe na mladinskih dogodkih, ki so jih financirale organizacije, povezane z ameriško obveščevalno službo. Očitke je zavrnila. Kritike je bila deležna tudi zaradi kolumne o razmerju predsednika Billa Clintona z Monico Lewinsky, za katerega je pozneje priznala, da ga danes ne bi napisala na enak način.

Steinemova je kljub visoki starosti ostala aktivna v javnosti. Leta 2017 je bila častna sopredsedujoča in govornica na Ženskem pohodu v Washingtonu po inavguraciji Donalda Trumpa. Pisala je knjige in eseje, med drugim spomine "Moje življenje na poti", njeno življenje pa je bilo prikazano tudi v filmu The Glorias in miniseriji Mrs. America.

V poznih osemdesetih letih je nastopila tudi kot ona sama v seriji And Just Like That..., nadaljevanju franšize Sex and the City.

Njena hiša v newyorški četrti Upper East Side, kjer je živela od šestdesetih let, je medtem postala pomemben del zgodovine feminističnega gibanja. V njej so potekala tudi prva srečanja, povezana z nastankom revije Ms.

Steinemova je nekoč na vprašanje, komu bo predala "baklo" feminističnega gibanja, odgovorila, da ne obstaja ena sama bakla. Sama jo je, kot je dejala, uporabljala zato, da bi z njo prižgala druge. Prav ta ideja je zaznamovala njeno dolgo kariero, ne le kot boj za pravice žensk, temveč kot prizadevanje, da bi k aktivizmu spodbudila nove generacije.