Martha Lillard je pri petih letih zbolela za otroško paralizo in večino svojega življenja preživela odvisna od aparata za predihavanje pljuč.
Spala je v železni cilindrični posodi, ki spreminja tlak in stimulira dihanje. "Rekli so ji, da ne bi smela živeti dlje kot 20 let," je njena mlajša sestra Cindy McVey povedala za AP. "Imela je zagon, da bi živela še naprej in je kar najbolje izkoristila svoje življenje," je dodala.
McVeyjeva verjame, da so posledice dolgotrajnega covida-19 prispevale k smrti njene sestre.
Družina je Marthi skozi leta omogočila potovanja po ZDA, njen oče je denimo predhodno klical hotele, da bi se prepričal, ali so njihova vrata dovolj široka za hčerkina 'železna pljuča'.
V intervjuju za NBC News leta 2013 je Lillardova trenutek, ko so jo prvič dali v napravo, opisala kot "olajšanje".
Pred dvema letoma je v isti starosti umrl še en Američan, ki je večino svojega življenja preživel z napravo, ki mu je omogočala dihanje. Paul Alexander je pri šestih letih zbolel za otroško paralizo, ki ga je paralizirala od vratu navzdol. V Guinnessovo knjigo rekordov se je vpisal kot "najdlje živeči bolnik z železnimi pljuči".
Preden so cepiva postala široko dostopna, je bila otroška paraliza ena od najbolj strah vzbujajočih bolezni v ZDA, saj so izbruhi bolezni letno pustili na tisoče ljudi paraliziranih, večinoma otrok. Železna pljuča so med temi epidemijami pomagala rešiti na tisoče življenj, čeprav so bila namenjena le kratkotrajni uporabi, poroča Guardian.
S pomočjo cepljenja se je nato število primerov otroške paralize bistveno zmanjšalo, leta 1979 pa so bolezen v ZDA razglasili za izkoreninjeno.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.