Iranske oblasti so uradno potrdile smrt vrhovnega voditelja Alija Hameneja, potem ko je Vrhovni svet za nacionalno varnost izdal izjavo, ki so jo v celoti povzeli državni mediji.
Državna televizija je v čustveno nabitem nagovoru razglasila 40 dni javnega žalovanja.
Informativni program je prešel v žalni režim – med drugim predvajajo njegove fotografije ob recitiranju Korana, ekran pa spremlja črn žalni trak.
V uradni izjavi je bilo poudarjeno, da njegova "mučeniška smrt" ne pomeni konca, temveč začetek nove faze "vstaje v boju proti zatiralcem", s čimer je vodstvo države nakazalo, da smrt razume kot mobilizacijski trenutek, ne kot politični zlom.
Retorika, ki jo trenutno uporablja Teheran, kaže na to, da bo oblast Hamenejevo smrt postala simbol žrtvovanja in legitimacije nadaljnjega odpora proti ZDA in Izraelu, obenem pa naj bi utrjevala notranjo enotnost v izjemno občutljivem trenutku za državo.
IRGC sicer jasno sporoča, da se bodo njihove oborožene sile kmalu lotile napadov na ameriške vojaške baze in cilje Izraela. V izjavi, ki so jo objavili iranski mediji, so zapisali, da se bo začela "najbolj uničujoča ofenziva v zgodovini oboroženih sil Islamske republike" proti "zasedenim ozemljem in ameriškim terorističnim oporiščem",
Ta napoved IRGC s svojo retoriko dodatno povečuje tveganje za širšo regionalno vojaško konfrontacijo, saj gre za neposreden poziv k širjenju spopadov na infrastrukturo ZDA v regiji.
Ali Hamenej se je rodil leta 1939 v severovzhodnem iranskem mestu Mašhad kot sin verskega učenjaka. V politično-ideološko gibanje ajatole Ruholaha Homeinija se je vključil leta 1962, ko se je začela oblikovati verska opozicija proti takratnemu režimu. Po islamski revoluciji leta 1979 je prevzel funkcijo namestnika obrambnega ministra in sodeloval pri organiziranju Islamske revolucionarne garde (IRGC), ki je pozneje postala ena ključnih sil režima.
Po smrti ajatole Homeinija junija 1989 je Skupščina strokovnjakov – zbor vplivnih klerikov – izbrala Hameneja za novega vrhovnega voditelja. Zaradi tega so morali spremeniti ustavo, saj Hamenej takrat še ni dosegel najvišjega verskega naziva, ki je bil predpisan za to funkcijo. Kljub začetnim dvomom je v naslednjih desetletjih utrdil trd nadzor nad iransko politiko in oboroženimi silami ter z odločnostjo – včasih tudi nasilno – zatiral izzive vladajočemu sistemu.
V zunanji politiki je vztrajal pri trdi liniji, zlasti v odnosu do Združenih držav Amerike, do katerih je ostal izrazito nezaupljiv. Večkrat je javno pozival k odpravi države Izrael in javno postavljal pod vprašaj zgodovinsko dejstvo holokavsta. V času njegove vladavine se je na položaju iranskega predsednika zvrstilo sedem različnih predsednikov, sam pa je ohranil najvišjo politično in versko avtoriteto v državi.
- Iranski izstrelek nad Iranom AP
- Zahvala Trumpu Profimedia
- Prebivalci bežijo iz Teherana Profimedia
- Po napadu na šolo za deklice v Iranu Profimedia
- Eksplozije v Teheranu AP
- Izraelski napadi v Teheranu AP
- Izraelski napadi v Teheranu AP
Zakaj so udarili: jedrska pogajanja in "pritisk po porazu"
Svet je ob tem zaskrbljen. Gre na najhujšo eskalacijo v regiji v zadnjih letih: skupni ameriško-izraelski napadi na Iran, ki jih Washington predstavlja kot del pritiska na Teheran po neuspelih jedrskih pogajanjih, so sprožili verigo dogodkov, ki se je v nekaj urah razlila daleč prek iranskih meja.
A ameriški predsednik Donald Trump pravi, da je diplomatska rešitev "zlahka dosegljiva" – celo lažje kot dan prej, ker naj bi bil Iran "močno pretepen".
ZDA so na Iran v zadnjih tednih močno pritiskale, naj pristane na pogoje glede svojega jedrskega programa. Ko se je zadnji krog pogovorov končal brez dogovora, je Washington znova odprto grozil z vojaškim posredovanjem. Na koncu so se za to res odločili, Pentagon je operacijo poimenoval Epic Fury, tarče pa naj bi bile povezane z iranskimi vojaškimi in varnostnimi strukturami.
Izraelska vojska (IDF) je nato ponoči sporočila, da je zaključila "še en val napadov" na iranske balistične zmogljivosti in sisteme zračne obrambe v zahodnem in osrednjem Iranu ter da želi s tem zmanjšati sposobnost izstrelitev proti Izraelu in širši regiji.
Iran še ni "končal odgovora"
Čeprav Teheran še ni pokazal, kako obsežen bo njegov odgovor in kdo bo dejansko prevzel vrh oblasti, je Iran že izvedel povračilne napade. Rakete in droni so poleteli proti Izraelu in širše.
Eskalacija se je prelila tudi v Združene arabske emirate. Emirati, kjer je kar nekaj slovenskih turistov, ki zaradi zaprtja zračnega prostora ne morejo domov, so obsodili iranske napade kot "kršitev nacionalne suverenosti in mednarodnega prava". Po navedbah emiratskega obrambnega ministrstva so prestregli 137 balističnih raket in 209 dronov, pri čemer je del razbitin padel na območja države in povzročil "kolateralno škodo".
Iran pod bombami: strah, beg iz mest, a tudi posnetki slavja
V Iranu je po prvih eksplozijah zavladala panika. Reuters opisuje pričevanja prebivalcev iz različnih mest, kjer ljudje poročajo o strahu, begu in občutku, da nimajo kam.
Hkrati pa je BBC preveril več posnetkov, ki naj bi prikazovali tudi slavje v delih Irana – že po nepreverjenih poročilih o smrti vrhovnega voditelja. V posnetkih iz Teherana in okolice je videti ljudi, ki ploskajo, hupajo in vzklikajo, drugod pa množica odstranjuje simboliko ustanovitelja islamske republike. BBCnavaja, da pri teh posnetkih niso našli znakov manipulacije.
Ta razklanost, strah pred bombardiranjem na eni strani in odkrito protirežimsko zadovoljstvo pri delu prebivalstva na drugi, je ključ do razumevanja trenutka. Iran je danes družba z globoko notranjo napetostjo, ki jo zunanji udarci lahko še okrepijo.
Napadi naj bi zadeli šole, vzeli življenja
Varnostni svet Združenih narodov je sklical izredno zasedanje. Iranski veleposlanik pri ZN Amir Saeid Iravani je dejal, da je bilo v ameriško-izraelskih napadih ubitih ali ranjenih na stotine ljudi, med njimi naj bi bilo več kot 100 otrok v eksploziji na šoli v Minabu na jugu Irana.
Financial Times poroča, da je bil v Minabu zadet šolski objekt, pri čemer naj bi bilo ubitih vsaj 108 ljudi (večinoma deklic), ranjenih pa več deset; iranski Rdeči polmesec naj bi skupno poročal o 201 mrtvih in 747 ranjenih v 24 provincah.
ZDA so po poročanju Washington Posta in Reutersa sporočile, da so seznanjene z navedbami o civilnih žrtvah in da bodo trditve preverile, hkrati pa poudarile, da niso namerno ciljale civilistov.
Umrlo naj bi več sodelavcev režima. V napadih so bili ubiti hči, zet in vnuk iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja, je v poročilu navedla tiskovna agencija Fars, ki je povezana z Islamsko revolucionarno gardo, pri čemer se sklicuje na "dobro obveščene vire" v uradu vrhovnega voditelja.
Kdo bo vodil Iran?
To je trenutno osrednje vprašanje – in del razloga, zakaj je Teheran zavlačeval z uradno potrditvijo. Po poročanju Reutersa tudi Trump o tem, kdo vodi Iran, ni želel govoriti, rekel pa je, da ima "dobre kandidate", ki bi jih rad videl na čelu države.
Vsekakor se je država znašla na prelomnici, saj bi lahko Hamenejeva smrt pomenila začetek boja za oblast.
Kaj sledi: še več napadov ali "hitri dogovor"?
Trump javno signalizira, da vidi možnost hitre diplomacije, a hkrati ameriška stran govori o nadaljevanju napadov, podobno izraelska. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je odpovedal načrtovano pot v Izrael "zaradi trenutnih okoliščin", kar kaže, kako hitro se razmere spreminjajo.
V regiji – posebej v Zalivu – pa je že zdaj jasno: tudi če se spopad formalno vodi med Izraelom, ZDA in Iranom, so posledice čezmejne. Prestrezanja nad Emirati, padanje razbitin, zapiranje zračnih koridorjev in strah pred nadaljnjimi raketnimi valovi so realnost, ki jo občutijo civilisti daleč od prvih tarč.
Za Iran pa je to hkrati zunanja vojna in notranja prelomnica, ki sproža vprašanje, kdo je zdaj dejansko na vrhu režima, in ali bo Teheran odgovor stopnjeval do točke, ko se konflikt razlije še širše po Bližnjem vzhodu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.