Iran je sprožil nov val povračilnih napadov na cilje v regiji, ki so zahtevali žrtve, hkrati se pripravlja na izbor Hamenejevega naslednika.
V iranskih napadih na Izrael, od koder so danes poročali o eksplozijah, je bilo ubitih devet ljudi. Iranska raketa je zadela stanovanjsko območje v mestu zahodno od Jeruzalema.
Po poročanju medija Times of Israel so bili ljudje ubiti, ko je raketa zadela stanovanjski predel v mestu Beit Šemeš, približno 40 kilometrov zahodno od Jeruzalema, in povzročila znatno škodo. Več kot 20 ljudi je bilo ranjenih.
- Posledice napada na sosesko v mestu Beit Šemeš AP
- Posledice napada na sosesko v mestu Beit Šemeš AP
- Posledice napada na sosesko Beit Šemeš AP
- Posledice napada na sosesko Beit Šemeš AP
- Posledice napada na sosesko Beit Šemeš AP
- Posledice napada na sosesko Beit Šemeš AP
Prebivalci Tel Aviva, kjer je bila v soboto v raketnem napadu ubita ženska, pa so poročali o glasnih eksplozijah med novimi napadi. Številni so se pred zračnim napadom zatekli v zaklonišča.
Prve žrtve med ameriškimi vojaki
Ameriško vojaško poveljstvo je sporočilo, da so bili med operacijo proti Iranu ubiti trije njihovi vojaki, pet pa jih je bilo težko ranjenih. "Številni drugi so utrpeli manjše poškodbe in pretres možganov ter so v postopku vračanja na dolžnost. Glavne bojne operacije se nadaljujejo, naš odziv pa je v teku," je v izjavi sporočilo Centralno poveljstvo ZDA.
Podrobnosti o tem, kje je prišlo do žrtev, niso razkrili. Dodali so, da bodo iz spoštovanja do družin dodatne informacije, vključno z identiteto umrlih vojakov, zadržali do 24 ur po tem, ko bodo obveščeni njihovi svojci.
- Operacija na letalonosilki USS Abraham Lincoln AP
- Operacija na letalonosilki USS Abraham Lincoln AP
- Operacija na letalonosilki USS Abraham Lincoln AP
- Operacija na letalonosilki USS Abraham Lincoln AP
- Operacija na letalonosilki USS Abraham Lincoln AP
- Operacija na letalonosilki USS Abraham Lincoln AP
- Operacija na letalonosilki USS Abraham Lincoln AP
- Operacija na letalonosilki USS Abraham Lincoln AP
- Operacija na letalonosilki USS Abraham Lincoln AP
Gre za prve uradno znane žrtve ameriškega in izraelskega napada na Iran na strani ZDA.
Ameriška televizija NBC News, ki se sklicuje na dva vira iz ameriše vojske, je poročala, da so bili vojaki ubiti v ameriški vojaški bazi v Kuvajtu, ki jo je zadel Iran.
Po Trumpovih besedah je bilo pričakovati smrt ameriških vojakov med napadi na Iran, vendar pa je bila vojaška operacija kljub vsemu "odlična poteza". "Imamo tri žrtve, vendar pričakujemo še več, a na koncu bo to odlična poteza za svet," je dejal za NBC, potem ko je Pentagon objavil, da so bili med vojaškimi napadi na Iran ubiti trije ameriški vojaki.
Trump: ZDA opravljajo delo ne le zase, temveč za ves svet
"Svoje delo opravljamo ne le zase, ampak za ves svet," je v današnjem pogovoru za televizijo CNBC vojaško posredovanje proti Iranu komentiral ameriški predsednik Donald Trump. Televiziji je ob tem razkril, da vse skupaj poteka hitreje kot so načrtovali in da se trenutno vse razvija "zelo pozitivno".
V ločenem intervjuju za televizijo Fox News je medtem navedel, da je v ameriško-izraelskih napadih na islamsko republiko umrlo 48 predstavnikov iranskega vodstva. "Nihče ne more verjeti našemu uspehu, 48 voditeljev je bilo ubitih z enim strelom," se je pohvalil.
Ameriški medij The Atlantic medtem poroča, da je Trump namignil na možnost pogovorov z iransko stranjo, a časovnice ni podal. "Oni se želijo pogovarjati, jaz sem se strinjal," naj bi dejal.
Že v soboto, kot so ZDA skupaj z Izraelom začele operacijo proti Iranu, na katero se je ta odzval s povračilnimi napadi na Izrael in ameriške cilje v regiji, je Trump ocenil, da so bili ameriško-izraelski napadi uspešni. Izjavil je tudi, da se bo zdaj z islamsko republiko lažje pogajati o diplomatski rešitvi vprašanj, kot je jedrski program.
Napade je sicer predsednik ZDA spremljal iz improvizirane situacijske sobe na svojem floridskem posestvu Mar a Lago. Na vprašanje, ali so ZDA v vojni z Iranom, ni želel odgovoriti oziroma je odgovoril z besedami, da je osredotočen na odpravljanje groženj.
Trije mrtvi tudi v ZAE
Dan po ameriško-izraelskih napadih na Iran so davi tudi v več drugih državah v regiji odjeknile nove eksplozije. Eksplozije je bilo med drugim slišati v Dubaju v Združenih arabskih emiratih in Dohi v Katarju.
Iz Dubaja, največjega turističnega središča na Bližnjem vzhodu, poročajo o več ranjenih, posnetki pa kažejo nastalo škodo v mestu po novih iranskih napadih. Požar in dim so med drugim opazili pri umetnem otoku The Palm in znamenitem hotelu Burj Al Arab.
Po poročanju tamkajšnje tiskovne agencije Dubai Media sta bila ranjena dva človeka, potem ko so šrapneli iz dronov padli na hiše. Štiri osebe so bile ranjene v incidentu na mednarodnem letališču v Dubaju, so sporočile oblasti.
V ločenem incidentu na mednarodnem letališču Zayed v Abu Dabiju so ostanki prestreženega drona ubili eno osebo, azijskega državljana, in ranili sedem drugih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pozneje je tamkajšnje obrambno ministrstvo sporočilo, da so bili od začetka iranskih napadov v soboto v državi ubiti trije ljudje, in sicer Pakistanec, Nepalec in državljan Bangladeša, še 58 ljudi je bilo ranjenih.
Po podatkih ministrstva je proti ZAE od sobote poletelo skupno 165 iranskih balističnih izstrelkov, sestrelili so jih 152. Našteli so tudi 541 iranskih dronov, od katerih so jih 506 prestregli in uničili.
V Kataru ranjenih 18 ljudi, v Kuvajtu en mrtev
O eksplozijah so danes zjutraj poročali tudi iz Dohe, na jugu katarske prestolnice je bilo videti gost črn dim, potem ko je Iran proti tej zalivski državi izstrelil rakete in drone. Po podatkih katarskega notranjega ministrstva je bilo ranjenih še osem ljudi, s čimer se je skupno število ranjenih od začetka napadov povzpelo na 16.
V bahrajnski prestolnici Manama, kjer je sedež ameriške pete flote, so iranski droni in šrapneli zadeli stanovanjske stavbe. Videoposnetki na družbenih omrežjih prikazujejo dim in ogenj, ki se dviga iz stolpnic.
Iz Kuvajta so danes sporočili, da je bila v monarhiji od začetka iranskih napadov v soboto ubita ena oseba, ranjenih pa 32. Po besedah tiskovnega predstavnika tamkajšnjega ministrstva za zdravje so vsi ranjeni tujci, navaja AFP.
Iranska vojska je medtem sporočila, da je danes napadla ameriška oporišča v iraškem Kurdistanu in Perzijskem zalivu kot odgovor na sobotne izraelske in ameriške napade, v katerih so bili ubiti vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej in drugi visoki iranski uradniki.
Napaden tudi Oman
Iranski droni so ciljali tudi pristanišče v Omanu, ranjen je bil delavec, so danes poročali uradni mediji. To je bil po poročanju AFP prvi napad na sultanat, ki je posredoval v pogovorih med ZDA in Iranom, odkar je Teheran začel povračilne napade v Perzijskem zalivu. Ameriško veleposlaništvo v Omanu je svoje osebje in državljane v državi danes pozvalo, naj se zatečejo v zavetje.
Iranski napadi v zalivu, ki se nadaljujejo drugi dan, so sprožili strah pred širšim konfliktom v regiji. V svetu so se odzvali z zaskrbljenostjo, številne letalske družbe so prekinile polete v regijo.
Iran potrdil smrt ajatole
Tudi iranske oblasti so uradno potrdile smrt vrhovnega voditelja, potem ko je Vrhovni svet za nacionalno varnost izdal izjavo, ki so jo v celoti povzeli državni mediji. Državna televizija je v čustveno nabitem nagovoru razglasila 40 dni javnega žalovanja. Informativni program je prešel v žalni režim – med drugim predvajajo fotografije ajatole ob recitiranju Korana, zaslon pa spremlja črn žalni trak.
V uradni izjavi so poudarili, da njegova "mučeniška smrt" ne pomeni konca, temveč začetek nove faze "vstaje v boju proti zatiralcem", s čimer je vodstvo države nakazalo, da smrt razume kot mobilizacijski trenutek, ne kot politični zlom.
Iranski predsednik Masud Pezeškian je umor vrhovnega voditelja označil za velik zločin in napovedal, da bodo odgovorni zanj nosili posledice, izhaja iz sporočila njegovega urada. "Ta veliki zločin ne bo nikoli ostal brez odgovora in bo odprl novo poglavje v zgodovini islamskega sveta in šiizma," je zapisano v izjavi. Pezeškian je poudaril, da se bo Iran odzval "z vso svojo močjo in odločnostjo", ter opozoril, da bodo izvajalci in poveljniki napada svojo odločitev obžalovali.
Retorika, ki jo trenutno uporablja Teheran, kaže na to, da bo za oblast Hamenejeva smrt postala simbol žrtvovanja in legitimacije nadaljnjega odpora proti ZDA in Izraelu, obenem pa naj bi utrjevala notranjo enotnost v izjemno občutljivem trenutku za državo.
IRGC začel šesti val napadov
IRGC je sicer jasno sporočil, da se bo začela "najbolj uničujoča ofenziva v zgodovini oboroženih sil Islamske republike" proti "zasedenim ozemljem in ameriškim terorističnim oporiščem".
Svojo napoved so v jutranjih urah tudi izpolnili in sprožili raketne napade na Izrael in 27 ameriških oporišč v regiji.
- V iranskem napadu je bil močno poškodovan hotel v Manami, prestolnici Bahrajna Profimedia
- Ljudje slikajo rakete nad Doho Profimedia
- Iranske rakete nad Doho Profimedia
- Iranska raketa zadela cilj v Dubaju Profimedia
- Iranska raketa zadela cilj v Dubaju Profimedia
- Doha po novem iranskem napadu Profimedia
- Doha po novem iranskem napadu Profimedia
- Doha po novem iranskem napadu Profimedia
Teheran: Pripravili smo se na vse scenarije
Iran se je pripravil na vse scenarije, vključno s scenarijem za primer smrti vrhovnega vodje ajatole Alija Hameneja, je danes sporočil predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf. Po besedah sekretarja sveta za nacionalno varnost Alija Larijanija bi lahko še danes oblikovali organ, ki bi državo vodil do izvolitve Hamenejevega naslednika.
"Pripravili smo se na te trenutke in v obzir vzeli vse scenarije," je v videoposnetku, ki ga je predvajala iranska državna televizija, dejal Galibaf in napovedal nadaljevanje Hamenejeve poti.
Dodal je, da sta ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu prekoračila njune rdeče črte in da bosta za to plačala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Larijani je medtem napovedal začetek tranzicije po smrti Hameneja, ki je položaj vrhovnega vodje zasedal od leta 1989.
"Kmalu bo oblikovan začasni vodstveni svet. Predsednik, vodja sodstva in pravnik iz sveta varuhov bodo prevzeli odgovornost do izvolitve naslednjega voditelja," je dejal in dodal, da delajo na tem, da bi vodstveni svet vzpostavili še danes.
Ob tem je posvaril pred vnašanjem razdora v državo in družbo. "Skupine, ki želijo razdeliti Iran, morajo vedeti, da tega ne bomo dopustili," je poudaril in Irance pozval k enotnosti.
Žalost, jeza, beg iz mest, a tudi posnetki slavja
V Iranu je v soboto po prvih eksplozijah zavladala panika. Reuters opisuje pričevanja prebivalcev iz različnih mest, kjer ljudje poročajo o strahu, begu in občutku, da nimajo kam.
Po obvestilu o smrti Hameneja pa so se v številnih mestih po Iranu zbrali ljudje, ki žalujejo za ubitim voditeljem.
A ne le v Iranu, za ubitim Hamenejem žaluje celotna šiitska skupnost, tudi zunaj meja Irana. Protesti zaradi izraelsko-ameriških napadov na Iran, v katerih je bil ubit ajatola, so izbruhnili tudi v delih Pakistana, Indije in Iraka.
- Žalovanje v Indiji za ubitim Homenejem Profimedia
- Žalovanje v Pakistanu za Homenejem AP
- Žalovanje v Indiji za ubitim Homenejem Profimedia
- Žalovanje v Indiji za ubitim Homenejem Profimedia
- Žalovanje za Homenejem v Indiji AP
- Žalovanje v Iranu zaradi smrti Hameneja Profimedia
- Žalovanje v Iranu zaradi smrti Hameneja Profimedia
- Žalovanje v Iranu zaradi smrti Hameneja Profimedia
- Žalovanje v Iranu zaradi smrti Hameneja Profimedia
- Žalovanje v Iranu zaradi smrti Hameneja Profimedia
- Žalovanje v Iranu zaradi smrti Hameneja Profimedia
Hkrati pa je BBC preveril več posnetkov, ki naj bi prikazovali tudi slavje v delih Irana – že po nepreverjenih poročilih o smrti vrhovnega voditelja. V posnetkih iz Teherana in okolice je videti ljudi, ki ploskajo, hupajo in vzklikajo, drugod pa množica odstranjuje simboliko ustanovitelja islamske republike. BBC navaja, da pri teh posnetkih niso našli znakov manipulacije.
Še bolj glasno pa praznujejo Iranci, ki živijo zunaj domovine. Tako so se mnogi danes zbrali na ulicah ameriških mest, Avstralije, Japonske ... Vihtijo staro iransko zastavo, na transparentih se zahvaljujejo Trumpu in nosijo slike prestolonaslednika Reze Pahlavija.
- Iranska skupnost v Washingtonu se veseli zaradi usmrtitve Hameneja AP
- Veselje ameriških Irancev ob smrti Hameneja AP
- Iranci proslavljajo v Sydneyju Profimedia
V več državah protesti proti ZDA, v Pakistanu ubitih devet protestnikov
V več državah v iranski soseščini potekajo protesti, na katerih ljudje izražajo ogorčenje nad ameriškimi in izraelskimi napadi na Iran, v katerih je bil v soboto ubit vrhovni vodja Ali Hamenej.
V protestih zaradi smrti iranskega predsednika Hameneja je bilo v Karačiju v Pakistanu ubitih najmanj devet ljudi, je sporočila tamkajšnja policija. Protestniki so bili ubiti, ko so množice skušale vdreti v ameriški konzulat v Karačiju, poroča Al Jazeera.
Več kot 25 ljudi je bilo ranjenih v spopadih s pakistansko policijo, ki je uporabila solzivec, da bi razgnala protestnike, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tudi v iraški prestolnici Bagdad, kjer so oblasti ob smrti Hameneja razglasile tridnevno žalovanje, je več sto jeznih protestnikov poskušalo vdreti v močno utrjeno vladno okrožje oziroma t. i. zeleno cono, v kateri se nahaja tudi ameriško veleposlaništvo. Protestniki so poskušali prebiti varnostne ovire, a so varnostne sile množico nasilno razgnale. Po besedah očividcev so varnostne sile uporabile pravo strelivo, solzivec in vodne topove.
- Nemiri v Pakistanu po smrti Ajatole AP
- Nemiri v Pakistanu po smrti Ajatole AP
- Protest v indijskem Kašmirju po smrti Homeneja AP
- Napad na ameriško veleposlaništvo v Bagdadu AP
- Napad na ameriško veleposlaništvo v Bagdadu AP
- Napad na ameriško veleposlaništvo v Bagdadu AP
- Napad na ameriško veleposlaništvo v Bagdadu AP
- Napad na ameriško veleposlaništvo v Bagdadu AP
V Kašmirju, ki je pod indijsko upravo, se je demonstracij udeležilo več tisoč šiitskih muslimanov, mnogi so vzklikali protiizraelska in protiameriška gesla. Po poročanju agencije Reuters je bilo slišati streljanje, na videoposnetkih na spletu je videti zažgana vozila pred vhodom v ameriški konzulat.
Palestinsko islamistično gibanje Hamas je medtem v odzivu na smrt ajatole Hameneja sporočilo, da žaluje za njim, pri čemer ga je označilo za glavnega podpornika palestinskega ljudstva in odpora. Hkrati je obsodilo ameriško-izraelski napad kot "gnusen zločin" proti suverenosti Irana ter opozorilo na njegove resne posledice za varnost in stabilnost regije.
Oboroženo krilo Hamasa, brigade Ezedin Al Kasam, je Hameneja opisalo kot "glavnega podpornika osi odpora in njenih mudžahedinov", Islamski džihad pa je njegov umor označil za "vojni zločin" ZDA in Izraela, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ta razklanost, žalovanje in strah pred bombardiranjem na eni strani in odkrito protirežimsko zadovoljstvo pri delu prebivalstva na drugi je ključ do razumevanja trenutka. Iran je danes družba z globoko notranjo napetostjo, ki jo zunanji udarci lahko še okrepijo.
Pridejo trenutki ...
So pa tudi mnogi, ki razvoj dogodkov podpirajo. Reza Pahlavi, izgnani sin zadnjega iranskega šaha, je v izjavi zapisal, da je z njegovo smrtjo islamska republika dosegla svoj konec, pozneje pa je v eseju za Washington Post svoje stališče še podrobneje razložil.
Najprej se je zahvalil ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu za sporočilo Irancem, da je "ura njihove svobode napočila". Zapisal je, da je islamska republika skoraj pol stoletja "podkopavala suverenost sosedov, netila konflikte po svetu ter zasledovala jedrsko orožje in rakete dolgega dosega za njegovo dostavo". Po njegovih besedah so bili najhujši zločini režima storjeni doma – med drugim naj bi bilo med januarskimi protesti ubitih na tisoče demonstrantov.
Pahlavi kot pot naprej predlaga novo ustavo, ki bi bila pripravljena in potrjena na referendumu, nato pa svobodne volitve pod mednarodnim nadzorom. "Zgodovina redko vnaprej napove svoje prelomnice. A pridejo trenutki, ko lahko pogum, voditeljstvo in solidarnost spremenijo tok narodov," je zapisal.
- Iranski izstrelek nad Iranom AP
- Zahvala Trumpu Profimedia
- Prebivalci bežijo iz Teherana Profimedia
- Po napadu na šolo za deklice v Iranu Profimedia
- Eksplozije v Teheranu AP
- Izraelski napadi v Teheranu AP
- Izraelski napadi v Teheranu AP
Jedrska pogajanja in 'pritisk po porazu'
Svet je ob tem zaskrbljen. Gre za najhujšo eskalacijo v regiji v zadnjih letih: skupni ameriško-izraelski napadi na Iran, ki jih Washington predstavlja kot del pritiska na Teheran po neuspelih jedrskih pogajanjih, so sprožili verigo dogodkov, ki se je v nekaj urah razlila daleč prek iranskih meja.
A ameriški predsednik Donald Trump pravi, da je diplomatska rešitev "zlahka dosegljiva" – celo lažje kot dan prej, ker naj bi bil Iran "močno pretepen".
- Posledice iranskega povračilnega napada v Tel Avivu Profimedia
- Posledice iranskih napadov v Tel Avivu AP
- Posledice iranskih napadov v Tel Avivu AP
ZDA so na Iran v zadnjih tednih močno pritiskale, naj pristane na pogoje glede svojega jedrskega programa. Ko se je zadnji krog pogovorov končal brez dogovora, je Washington znova odprto grozil z vojaškim posredovanjem. Na koncu so se za to res odločili, Pentagon je operacijo poimenoval Epski bes, tarče pa naj bi bile povezane z iranskimi vojaškimi in varnostnimi strukturami.
Izraelska vojska (IDF) je nato ponoči sporočila, da je zaključila "še en val napadov" na iranske balistične zmogljivosti in sisteme zračne obrambe v zahodnem in osrednjem Iranu ter da želi s tem zmanjšati sposobnost izstrelitve proti Izraelu in širši regiji.
Napadi zadeli šole, vzeli življenja
Varnostni svet Združenih narodov je sklical izredno zasedanje. Iranski veleposlanik pri ZN Amir Saeid Iravani je dejal, da je bilo v ameriško-izraelskih napadih ubitih ali ranjenih na stotine ljudi, med njimi naj bi bilo več kot 100 otrok v eksploziji na šoli v Minabu na jugu Irana.
Financial Times poroča, da je bil v Minabu zadet šolski objekt, pri čemer naj bi bilo ubitih vsaj 108 ljudi (večinoma deklic), ranjenih pa več deset; iranski Rdeči polmesec naj bi skupno poročal o 201 mrtvih in 747 ranjenih v 24 provincah.
ZDA so po poročanju Washington Posta in Reutersa sporočile, da so seznanjene z navedbami o civilnih žrtvah in da bodo trditve preverile, hkrati pa poudarile, da niso namerno ciljale civilistov.
Umrlo naj bi več sodelavcev režima. V napadih so bili ubiti hči, zet in vnuk iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja, je v poročilu navedla tiskovna agencija Fars, ki je povezana z Islamsko revolucionarno gardo, pri čemer se sklicuje na "dobro obveščene vire" v uradu vrhovnega voditelja.
Kdo bo vodil Iran?
To je trenutno osrednje vprašanje – in del razloga, zakaj je Teheran zavlačeval z uradno potrditvijo. Po poročanju Reutersa tudi Trump o tem, kdo vodi Iran, ni želel govoriti, rekel pa je, da ima "dobre kandidate", ki bi jih rad videl na čelu države.
Vsekakor se je država znašla na prelomnici, saj bi lahko Hamenejeva smrt pomenila začetek boja za oblast.
Iran je sicer sporočil, da bodo prehodno obdobje po smrti ajatole Alija Hameneja začasno vodili predsednik države, predsednik sodstva in eden od pravnikov vplivnega Sveta varuhov. Gre za začasno ureditev oblasti, dokler ne bo izbran novi vrhovni voditelj – najvišja politična in verska avtoriteta v državi. V skladu z ustavo mora naslednika imenovati Zbor strokovnjakov za voditeljstvo, 88-članski svet klerikov, ki ima pristojnost izbrati novega vrhovnega voditelja "čim prej". A hitro sklicevanje vseh članov v razmerah, ko je Iran pod napadi ZDA in Izraela, predstavlja resen varnostni izziv. Spomnimo, da je bil Hamenej sam imenovan za vrhovnega voditelja še isti dan, ko je leta 1989 umrl Ruholah Homeini – a tokratne okoliščine so bistveno bolj nepredvidljive in nevarne.
Kaj sledi: še več napadov ali "hitri dogovor"?
Trump javno signalizira, da vidi možnost hitre diplomacije, a hkrati ameriška stran govori o nadaljevanju napadov, podobno izraelska. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je odpovedal načrtovano pot v Izrael "zaradi trenutnih okoliščin", kar kaže, kako hitro se razmere spreminjajo.
V regiji – posebej v Zalivu – pa je že zdaj jasno: tudi če se spopad formalno vodi med Izraelom, ZDA in Iranom, so posledice čezmejne. Prestrezanja nad Emirati, padanje razbitin, zapiranje zračnih koridorjev in strah pred nadaljnjimi raketnimi valovi so realnost, ki jo občutijo civilisti daleč od prvih tarč.
Za Iran pa je to hkrati zunanja vojna in notranja prelomnica, ki sproža vprašanje, kdo je zdaj dejansko na vrhu režima in ali bo Teheran odgovor stopnjeval do točke, ko se konflikt razlije še širše po Bližnjem vzhodu.
Ali Hamenej se je rodil leta 1939 v severovzhodnem iranskem mestu Mašhad kot sin verskega učenjaka. V politično-ideološko gibanje ajatole Ruholaha Homeinija se je vključil leta 1962, ko se je začela oblikovati verska opozicija proti takratnemu režimu. Po islamski revoluciji leta 1979 je prevzel funkcijo namestnika obrambnega ministra in sodeloval pri organiziranju Islamske revolucionarne garde (IRGC), ki je pozneje postala ena ključnih sil režima.
Po smrti ajatole Homeinija junija 1989 je Skupščina strokovnjakov – zbor vplivnih klerikov – izbrala Hameneja za novega vrhovnega voditelja. Zaradi tega so morali spremeniti ustavo, saj Hamenej takrat še ni dosegel najvišjega verskega naziva, ki je bil predpisan za to funkcijo. Kljub začetnim dvomom je v naslednjih desetletjih utrdil nadzor nad iransko politiko in oboroženimi silami ter z odločnostjo – včasih tudi nasilno – zatiral izzive vladajočemu sistemu.
V zunanji politiki je vztrajal pri trdi liniji, zlasti v odnosu do Združenih držav Amerike, do katerih je ostal izrazito nezaupljiv. Večkrat je javno pozival k odpravi države Izrael in javno postavljal pod vprašaj zgodovinsko dejstvo holokavsta. V času njegove vladavine se je na položaju iranskega predsednika zvrstilo sedem različnih predsednikov, sam pa je ohranil najvišjo politično in versko avtoriteto v državi.
