Nekdanji kapitan križarke Costa Concordia Francesco Schettino je v petek zvečer zapustil rimski zapor Rebibbia, kjer je prestajal zaporno kazen zaradi ene najhujših nesreč potniških ladij v sodobni zgodovini.
Kot poroča Euronews, ki se sklicuje na italijanski časnik Quotidiano Nazionale, je rimsko nadzorstveno sodišče Schettinu odobrilo alternativno prestajanje kazni pod nadzorom, potem ko je preučilo njegovo vedenje med prestajanjem zaporne kazni in napredek v rehabilitacijskem programu.
Schettino je za zapahi preživel več kot devet let. Leta 2017 je začel prestajati 16-letno zaporno kazen, potem ko je italijansko kasacijsko sodišče pravnomočno potrdilo njegovo obsodbo.
Njegova odvetnica Francesca Carnicelli je odločitev sodišča pozdravila. Pojasnila je, da so zaposleni v zaporu izjemno pozitivno ocenili Schettinovo sodelovanje v rehabilitacijskem programu.

Tragedija, ki je zahtevala 32 življenj
Nesreča Coste Concordie se je zgodila 13. januarja 2012, ko je ladja ladjarja Costa Crociere plula v bližini italijanskega otoka Giglio v Tirenskem morju.
Ladja je trčila v skale, ki so na njenem levem boku povzročile približno 35,6 metra dolgo poškodbo trupa.
V notranjost je začela vdirati voda, ladja pa se je močno nagnila. Nazadnje je nasedla na skalnati podlagi v bližini Punta Gabbianara in delno potonila.
V nesreči je umrlo 32 ljudi, med njimi potniki in člani posadke.
Tragedija je sprožila obsežno preiskavo in večletne sodne postopke, v katerih so ugotavljali odgovornost za nesrečo in njene posledice.
Schettino je bil zaradi svoje vloge pri nesreči obsojen na 16 let zapora. Prizivno sodišče v Firencah je 31. maja 2016 potrdilo kazen in petletno prepoved opravljanja dela v pomorski dejavnosti. Ob tem je zvišalo tudi začasno določene odškodnine preživelim, ki so v postopku nastopali kot civilni tožniki. Posameznim upravičencem so bile določene odškodnine v višini od 40.000 do 65.000 evrov. Italijansko kasacijsko sodišče je 12. maja 2017 pravnomočno potrdilo obsodbo, Schettino pa je nato začel prestajati zaporno kazen.

Ladjo približal obali, odlašal z evakuacijo in jo zapustil pred potniki
Schettinova odgovornost sicer ni bila povezana zgolj s trčenjem ladjev skale. Sodišče je ugotovilo, da je s svojimi odločitvami povzročil brodolom, nato pa z nepravilnim vodenjem reševanja še dodatno ogrozil življenja potnikov in članov posadke.
Usodnega dne je 290 metrov dolgo križarko, na kateri je bilo več kot 4200 ljudi, usmeril nevarno blizu otoka Giglio. Ladja plula daleč od načrtovane poti zaradi tako imenovanega pozdravnega manevra, pri katerem se je želela približati obali. Pri tem je trčila v podvodne skale, ki so močno poškodovale njen trup.
Schettino je nato po ugotovitvah sodišča predolgo odlašal z razglasitvijo izrednih razmer in ukazom za evakuacijo. Ko se je ladja že močno nagibala, nekaterih reševalnih čolnov ni bilo več mogoče spustiti v morje. Potniki so se znašli v temi in zmedi, številni pa niso vedeli, kako resne so razmere.
Še posebej odmevno je bilo kapitanovo ravnanje med evakuacijo. Schettino je ladjo zapustil, čeprav so bili na njej še potniki in člani posadke. Po ugotovitvah sodišča se je zavedal, da ljudje še niso rešeni, vendar je odšel na reševalni čoln, da bi rešil sebe, in se ni nameraval vrniti.
V javnost je prišel tudi posnetek njegovega telefonskega pogovora s poveljnikom italijanske obalne straže Gregoriem De Falcom. Ta mu je jezno ukazoval, naj se vrne na ladjo in prevzame vodenje reševanja. Schettino ukaza ni upošteval.
Kapitan se je pozneje zagovarjal, da je zaradi nagibanja ladje padel v reševalni čoln in da se ni mogel vrniti na krov. Trdil je tudi, da je s tem, ko je poškodovano ladjo usmeril proti obali, preprečil še večjo tragedijo. Sodišče njegovi razlagi ni sledilo.
V obrazložitvi sodbe so sodniki poudarili, da bi bilo mogoče smrti 32 ljudi preprečiti, če bi Schettino izredne razmere obvladoval strokovno, skrbno in v skladu s predpisanimi postopki.

































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.