Evropski kmetje so na nogah, bolje rečeno na traktorjih. Z njimi so v zadnjih tednih zasedli ulice, trge in avtoceste. Jeze ne skrivajo. Uničujejo uvoženo sadje, pred vladnimi uradi zažigajo pnevmatike, stresajo kupe gnoja in z gnojnico špricajo supermarkete.
V Franciji, največji kmetijski sili Evrope, kmete – kot pravijo – duši vse hujša birokracija, naraščajoče cene dizelskega goriva in nelojalna konkurenca pridelkov, uvoženih izven Evropske unije. "Trenutno porabim med 15 in 20 tisoč evri bencina. S tem novim davkom, podaljšanim do leta 2030, bi to pomenilo 3000 do 4000 evrov več," je povedal francoski kmet Nicolas Gallepin.
Novi francoski premier je med obiskom goveje farme obljubil nekaj ukrepov, a jeze ni uspel pogasiti. Kmete na vzhodu Evrope – vse od Poljske do Madžarske, Romunije, Bolgarije in Slovaške – pa v obup spravlja poplava cenejšega ukrajinskega žita. "Kot članica Evropske unije moramo upoštevati več predpisov, medtem ko Ukrajina nima takšnih omejitev," pravi Dawid Owojski.
Nemški kmetje so od vlade uspeli izsiliti postopno odpravo subvencij za gorivo, potem ko jih je ta sprva nameravala ukiniti naenkrat. V Berlinu in drugod sicer svarijo, da vstajo kmetov izkoriščajo skrajno desne stranke pred junijskimi evropskimi volitvami.
Slišimo vas, medtem kmete skušajo pomiriti v Bruslju. Predsednica Evropske komisije jim je ponudila strateški dialog, s katerim bi do konca poletja skovali skupno vizijo za rešitev težav kmetov in prihodnost kmetijstva v okviru okoljskih ciljev.
KOMENTARJI (183)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.