Ključno ozadje tega premika je vse večja skrb zaradi strateške in tehnološke odvisnosti Evrope od ZDA. WhatsApp je v lasti podjetja Meta, Signal pa deluje kot ameriška neprofitna organizacija. Evropske vlade opozarjajo, da nimajo zadostnega nadzora nad platformami, ki jih uporabljajo za uradno komunikacijo, poroča Politico.
Pobuda ni posledica tega, da bi bile obstoječe aplikacije tehnično neprimerne; obe uporabljata t. i. šifriranje od konca do konca. Težava je predvsem v tem, da nista prilagojeni potrebam velikih javnih sistemov: manjkajo napredni nadzori dostopa, upravljanje uporabnikov ter nadzor nad metapodatki (kdaj, kje in med kom je komunikacija potekala).
Nedavni kibernetski incidenti so te pomisleke še okrepili. Evropske agencije so opozorile na ruske poskuse ribarjenja, usmerjene v politike in uradnike prek teh aplikacij. Tudi Evropska komisija je morala zapreti interno skupino na Signalu po več varnostnih incidentih.
Belgija je kot ena zadnjih predstavila aplikacijo BEAM, namenjeno izključno vladnim uslužbencem. Po mnenju odgovornih gre predvsem za vprašanje podatkovne in digitalne suverenosti; komunikacija naj poteka v "zaprtem okolju", kjer sodelujejo le preverjeni uporabniki.
Premik pozdravljajo tudi zagovorniki transparentnosti. Opozarjajo, da so šifrirane potrošniške aplikacije in funkcije, kot so izginjajoča sporočila, pogosto potisnile pomembne politične odločitve zunaj dosega javnega nadzora. Simbolen primer je predsednica Komisije Ursula von der Leyen in njena sporočila z vodstvom farmacevtskega podjetja pred velikim cepilnim dogovorom.
Ponudniki državnih komunikacijskih rešitev opažajo, da se je tempo uvajanja močno pospešil po ponovni vrnitvi Donalda Trumpa na položaj predsednika ZDA. K temu so prispevali tudi primeri neustrezne rabe Signala v ameriški administraciji, sankcije proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču ter veliki izpadi storitev ameriških ponudnikov oblaka.
Kljub temu strokovnjaki za Politico poudarjajo, da ne gre zgolj za ideološki odmik od ZDA, temveč za praktično prilagoditev realnosti: vlade skušajo uskladiti način, kako bi uradna komunikacija morala potekati, s tem, kako dejansko poteka, a na varnejši, preglednejši in bolj nadzorovan način.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.