Uradni izidi potrdili zmago Macrona

Emmanuel Macron je dobil glasove 18,7 milijona ljudi, za Marine Le Pen pa jih je glasovalo 13,3 milijona, kažejo uradni podatki francoskega notranjega ministrstva. 44-letni Macron je postal prvi francoski predsednik v zadnjih 20 letih, ki je dobil drugi mandat. Njegova zmaga je sicer manj prepričljiva kot pred petimi leti, ko je Le Penovo premagal s 66 odstotki glasov.

Pahor čestital Macronu

Predsednik RS Borut Pahor je danes čestital ponovno izvoljenemu predsedniku Francije Macronu. V svojem imeni ter v imenu državljank in državljanov Slovenije je francoskemu predsedniku zaželel veliko uspeha pri opravljanju odgovorne funkcije v prihodnosti, so sporočili iz urada predsednika.

Pahor je zapisal, da sta Slovenija in Francija v 30 letih od vzpostavitve diplomatskih odnosov razvili strateško partnerstvo, ki temelji na prijateljstvu in skupnih evropskih vrednotah. Meddržavne odnose zaznamuje odlično sodelovanje na političnem, gospodarskem in drugih področjih, zaporedno predsedovanje Svetu Evropske unije v letih 2021 in 2022 pa je pomembno prispevalo k nadgradnji odnosov v korist celotne Evropske unije. Dodal je, da je prepričan, da se bo slovensko-francosko strateško partnerstvo tudi v prihodnje poglabljalo in se razvijalo v obojestransko korist.

Izpostavil je tudi aktualne varnostne izzive, povezane z rusko agresijo nad Ukrajino, ki nam narekujejo, da moramo svoje sodelovanje v okviru Evropske unije in zveze NATO skrbno negovati in krepiti. V Evropi in svetu je še veliko drugih vprašanj, ki zahtevajo našo pozornost, med njimi zlasti stabilnost Zahodnega Balkana in evropski širitveni proces, je še zapisal predsednik republike ter dodal, da se veseli novih pogovorov in prihodnjih srečanj.

Predsednik je čestitko zaključil z željo, naj mir v Evropi, varnost naših državljanov, enotnost in solidarnost Evropske unije ostanejo naše vrednote.

Macron prejema čestitke z vsega sveta, tudi Putinove

Takoj po objavi izidov vzporednih volitev v nedeljo zvečer so mu čestitali najvišji predstavniki EU in številni evropski voditelji, danes je prejel še čestitke iz Washingtona, Pekinga in Moskve.

Ameriški predsednik Joe Biden je na družbenem omrežju zapisal, da je Francija "najstarejša ameriška zaveznica in ključna partnerica". Dodal je, da se veseli nadaljevanja sodelovanja, tudi pri podpori Ukrajini, obrambi demokracije in boju proti podnebnim spremembam.

Macronu je posebej čestital tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki se prav tako veseli nadaljnjega sodelovanja s Francijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v čestitki Macronu zaželel "veliko uspeha in dobrega zdravja" v drugem mandatu, so sporočili v Kremlju. Macron in Putin sta imela v zadnjem času več stikov. Macron si je najprej neuspešno prizadeval preprečiti ruski napad na Ukrajino, s Putinom pa sta po telefonu večkrat govorila tudi po začetku napada.

V predvolilni kampanji pa je francoski predsednik opozarjal na tesne vezi, ki jih ima s Putinom njegova protikandidatka na volitvah, skrajna desničarka Marine Le Pen. Ta je med drugim leta 2017 od ruske banke dobila devet milijonov evrov vredno posojilo za financiranje kampanje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Macronu čestital v telefonskem pogovoru, na družbenem omrežju pa je zapisal, da je francoski predsednik resničen prijatelj Ukrajine. "Želim mu veliko uspehov v korist Francozov. Cenim njegovo podporo in prepričan sem, da bomo šli naprej, k novim skupnim zmagam," je objavil v ukrajinščini in francoščini.

Kitajski predsednik Ši Džinping je zapisal, da si želi nadaljevati sodelovanje z Macronom pri ohranjanju diplomatskih odnosov, ki temeljijo na neodvisnosti, medsebojnem razumevanju in koristih za obe strani. Dodal je, da je na francosko-kitajske odnose vselej gledal v okviru "strateške in dolgoročne perspektive".

Macronu je čestital tudi avstralski premier Scott Morrison in dejal, da je zmaga "velik izraz delovanja liberalne demokracije v negotovih časih", Francijo pa je označil za pomembno partnerico Avstralije in celotnega indijsko-pacifiškega območja. Med Parizom in Canberro je sicer lani izbruhnil spor, ker je Avstralija brez opozorila odpovedala več milijard vredno pogodbo o nabavi francoskih podmornic.

Kanadski premier Justin Trudeau je dejal, da se veseli sodelovanja z Marconom pri obrambi demokracije, boju proti podnebnim spremembam in ustvarjanju novih delovnih mest.

Indijski premier Narendra Modi pa je Macrona v čestitki označil za prijatelja in izrazil upanje, da bosta Indija in Francija poglobili strateško partnerstvo.

Prve besede Macrona po izvolitvi

Macron je v prvem govoru po izvolitvi napovedal, da bo predsednik vseh Francozov. Dejal je, da njegov drugi mandat ne bo le nadaljevanje prvega, temveč bo skušal na nov način najti odgovore na skrbi in jezo ljudi, tudi tistih, ki niso volili zanj ali pa so ga podprli zgolj zato, da bi preprečili prihod skrajne desnice na oblast. Opozoril je še na velike razlike v Franciji in napovedal, da si bo prizadeval, da ne bi nihče ostal ob robu poti, o čemer smo pisali že včeraj.

A tudi Le Penova je nedeljski rezultat označila za odličen in napovedala, da se zdaj podaja na parlamentarne volitve, ki bodo 12. in 19. junija.

Boj za premierski položaj je že v nedeljo napovedal tudi skrajni levičar Jean-Luc Mélenchon, ki je v prvem krogu dobil skoraj 22 odstotkov glasov. Dejal je, da je Macron "najslabše izvoljeni predsednik pete republike", in spodbudil k mobilizaciji, saj se "tretji krog začenja že danes".

Volilna udeležba manj kot 72-odstotna, za Macrona volili predvsem zelo mladi in stari volivci

Volilna udeležba je bila manj kot 72-odstotna, kar je najmanj na predsedniških volitvah po letu 1969. 6,35 odstotka volivcev je oddalo prazne glasovnice, 2,25 odstotka pa jih je glasovnice nepravilno izpolnilo.

Po poročanju francoskih medijev je Macron največ glasov dobil med zelo mladimi in starimi volivci. Podprlo ga je 61 odstotkov volivcev, starih med 18 in 24 let, ter 71 odstotkov starejših od 70 let.

Za Macrona so glasovali volivci v velikih francoskih mestih, pripadniki srednjega razreda in upokojenci. Le Penova pa je največ podpore dobila na severovzhodu in jugu države ter med volivci, ki izražajo večje nezadovoljstvo z življenjem. Rekorden rezultat je dosegla tudi na francoskih čezmorskih ozemljih, kjer jo je podprlo okoli 60 odstotkov volivcev.

Medtem ko so Macronovi privrženci zmago praznovali na Marsovih poljanah pred Eifflovim stolpom v Parizu, pa so ponoči v nekaterih francoskih mestih izbruhnili protesti skrajnih levičarjev. Policija jih je v Parizu in Rennesu na zahodu Francije razgnala s solzivcem.

Kaj Macron napoveduje v novem mandatu?

Tokrat napoveduje polno zaposlitev v petih letih ter znižanje davkov za gospodinjstva in podjetja, svoj program pa naj bi financiral z dodatnim zvišanjem upokojitvene starosti z 62 na 65 let.

Pokojninska reforma, ki je bila deležna precejšnjega nasprotovanja, je bila njegov cilj že v prvem mandatu, a je epidemija covida-19 njeno sprejemanje zamrznila.

V trenutnem dogajanju, povezanem z rusko agresijo nad Ukrajino, igra Macron eno od dominantnih vlog v Evropi in njegova podpora se je  v tednih pred prvim krogom volitev tudi zato za nekaj časa okrepila.

V svojem mandatu je izpeljal kar nekaj reform, tudi spornih – olajšal je odpuščanje zaposlenih, znižal davke in v boju proti terorizmu uvedel stroge varnostne zakone. Leta 2018 pa se je moral po več tednih protestov, ki so jih začeli tako imenovani rumeni jopiči, odpovedati predlogu zvišanja obdavčitve goriv.

Poleg protestov je Macronov mandat zaradi pandemije covida-19 zaznamovala zdravstvena kriza, čeprav so v Franciji večino strogih omejitvenih ukrepov do zdaj že odpravili.

Ves svoj mandat je prispeval k ambiciozni agendi EU s ciljem preobraziti Unijo v večjo diplomatsko in obrambno silo.

Nadaljeval bo sedanjo evropsko politiko, meni francoska analitičarka

Programska koordinatorica pariške pisarne think-tanka Evropski svet za zunanje odnose (ECFR) Mathilde Ciulla je za STA ocenila, da  bo prvi kratkoročni cilj Macrona na področju zunanje politike vojna v Ukrajini, kar je napovedal že v nedeljskem govoru po izvolitvi, v katerem je sicer precej več pozornosti namenil notranji politiki.

Pred ruskim napadom na Ukrajino in ob začetku vojne je bil zelo dejaven v diplomatskih pogovorih ter je igral vodilno vlogo na evropski ravni, nakar se je zaradi volilne kampanje nekoliko umaknil, a je pričakovati, da se bo zdaj vrnil ter bo morda skušal sodelovati z drugimi voditelji, kot sta nemški kancler Olaf Scholz in italijanski premier Mario Draghi, ter s tem dokazati enotnost Evrope, je dejala.

Dodala je, da bodo razmere na vzhodu Evrope v ospredju verjetno tudi dolgoročno, saj bo morala Evropa tudi po koncu vojne živeti z Rusijo v svojem sosedstvu.

Po mnenju analitičarke bo Macron v prihodnjih petih letih gotovo igral vlogo nekakšnega neformalnega evropskega voditelja, sploh ob dejstvu, da se je lani od politike poslovila dolgoletna nemška kanclerka Angela Merkel. "To vlogo mora izkoristiti pri iskanju kompromisov ter oblikovanju zavezništev, moral bo dajati pobude, a pri tem bo moral biti čim bolj vključujoč in paziti, da bo k sodelovanju pritegnil čim več članic," je ocenila.

Strinjala se je z ugotovitvijo, da so si v Evropi skoraj vsi – razen morda madžarskega premierja Viktorja Orbana – v nedeljo oddahnili, da v Franciji ni zmagala Marine Le Pen.

Francija do konca junija še predseduje Svetu EU in po premoru zaradi volitev se bo delo zdaj spet intenziviralo. Ciulla je med nalogami, ki naj bi jih v Parizu opravili do konca predsedovanja, izpostavila konferenco o Zahodnem Balkanu, na kateri naj bi govorili, kako naprej s širitvijo unije. Ključno bo tudi tesno sodelovanje s prihodnjim predsedujočim triom v EU, zlasti s Češko, ki bo predsedovanje prevzela z julijem, je dodala.

Junijske parlamentarne volitve po oceni analitičarke na Macronovo delovanje na evropski oziroma mednarodni ravni ne bodo zelo vplivale

Če se bo predsednik po volitvah v nacionalni skupščini soočil z enotnejšo in močnejšo opozicijo, bo sicer moral tudi za projekte, ki jih želi uresničiti na evropski ravni, dobiti podporo poslancev doma, kar pa se Ciulli z demokratičnega vidika ne zdi slabo.

Ni pa zelo verjetno, da bi se moral Macron po volitvah soočiti s kohabitacijo, to je s premierjem, ki bo drugačne politične barve, je dodala.

Francija ima namreč polpredsedniški sistem, predsednik republike ima precej večjo vlogo od predsednika vlade, a če nima večine v parlamentu, je njegovo delovanje precej oteženo.